Članek osvetljuje aspekte misticizma v kontekstu ruskega zanimanja za vesolje in razvoja sovjetske vesoljske tehnologije. Znanstveni pristop, kasneje generiran s strani države, in človekovo izvorno ...navduševanje nad neznanim in mističnim se združita v edinstvenem fenomenu »materialističnega misticizma« ruskega kozmizma, ki oblikuje načrt za metafizično reormo sveta s tehnologijo. Kozmizem se odmika od socialističnega načrta formiranja nove družbe, hkrati pa se kozmizem in komunizem drug drugemu približata v boju za »skupni smoter« očetovstva in bratstva. Razmišljanje o preteklosti mistike, politike, umetnosti in tehnologije na ruskem področju razkriva paradigmo zlitja različnih metod človekovega osmišljanja nove (še skrite) plati resničnosti na enotnem kulturnem poligonu dveh poti – tehnologije in mistike – ter njunega prepleta.
Raziskovanje turizma in prostega časa ima v slovenski geografiji že dolgoletno tradicijo, saj se je raziskovanje teh pojavov začelo hkrati z razvojem množičnega turizma po drugi svetovni vojni. V ...prispevku je prikazano dosedanje raziskovalno in strokovno delo na tem področju ter vloga geografije pri tem.
Članek je rezultat obširnejše bibliometrične in vsebinske analize Obzornika zdravstvene nege, ki je bila tema magistrskega dela prve avtorice. Osredotočen je na raziskovalno delo medicinskih sester ...in podrobnejšo vsebinsko analizo člankov. V analizo je zajetih 843 prispevkov, objavljenih v rubriki Članki med letoma 1976 in 2001. Prevladujejo strokovni članki, največ teh so prispevale medicinske sestre z višješolsko izobrazbo. Medicinske sestre z univerzitetno izobrazbo so predvsem v zadnjem času napisale kar 30 % znanstvenih člankov, kar kaže na to, da je izobraževanje pomembno vplivalo na objavljanje medicinskih sester v njihovem strokovnem časopisu.
Znanost temelji na kumulativnosti. Brez objav raziskovalnih rezultatov znanosti ne bi bilo. Objavljanje rezultatov znanstvenega raziskovanja je osnovna značilnost procesa znanstvenega informiranja in ...komuniciranja. Znanstveno delo (članek) objavlja rezultate znanstvenega raziskovanja. Za znanstveni članek je pomembna struktura pisanja in jasnost sporočila. Članek sestavljajo: naslov članka, ime in priimek avtorja, izvleček in ključne besede, uvod, material in metode, rezultati, razpravljanje, morebitne zahvale, literatura, morebitne priloge ter morebitni življenjepis avtorja. Pisanje pripravi avtorja, da jasno oblikuje svoje misli. S člankom avtor seznanja zainteresiranega bralca s svojim raziskovalnim delom.
Science is based on cumulativity. If scientific findings were not published, the science would not exist. Publishing of scientific research results is the basic feature in the scientific information and communicationthe process. Scientific work (an article) publishes the results of scientific research. The strcuture and clarity of writing is very important for such an article - the structure should be as follows: the tile, name and surname of teh author(s), abstract and key words, introduction, material and methods, results, discussion, possible thanks, literature, attachements and curriculum vitae of the author. It is the writing that forces the author to clearly describe his thoughts. Through the article the author informs interested readers about his/her research work.
Aneuploidy means any karyotype that is not euploid, anything that stands outside the norm. Two particular characteristics make the research of aneuploidy challenging. First, it is often hard to ...distinguish what is a cause and what is a consequence. Secondly, aneuploidy is often associated with a persistent defect in maintenance of genome stability. Thus, working with aneuploid, unstable cells means analyzing an ever changing creature and capturing the features that persist. In the book Aneuploidy in Health and Disease we summarize the recent advances in understanding the causes and consequences of aneuploidy and its link to human pathologies.
Krakovski vrtovi, ki imajo dolgo in zanimivo zgodovino, se danes smiselno umeščajo v mestno kmetijstvo in to toliko bolj, ker je njihova tradicionalna raba zavarovana kot kulturna dediščina. Vendar ...so Krakovski vrtovi danes v slabem stanju, ki se še slabša. Cilj raziskave je analizirati, ali bi bil model prenove in ohranjanja Krakovskih vrtov, ki bi izhajal iz načel večnamenskega mestnega kmetijstva, sprejemljiv za relevantne déležnike: lastnike zemljišč, Četrtno skupnost Trnovo, Mestno občino Ljubljana in meščane. Uporabljeni sta metodi ankete in participativnega raziskovanja. Lastniki zemljišč so modelu bolj nenaklonjeni kot naklonjeni. Četrtna skupnost Trnovo je modelu naklonjena, skeptična pa je glede njegove realizacije. Tudi Mestna občina Ljubljana je modelu naklonjena, pri čemer je potrebno upoštevati, da ne izvaja ukrepov na področju javne koristi vrtov kot kulturne dediščine. Meščanom za vrtove ni mar, le pozidati bi se jih ne smelo. Rezultati raziskave sprožajo tudi novo vprašanje, in sicer: ali za ohranitev sploh obstaja avtentičen javni interes, čeprav je javna korist normativno izražena. V tem kontekstu bi bilo smiselno sprožiti razpravo med déležniki, v katerem bi se dorekla tako javni interes glede Krakovskih vrtov kot tudi javna korist od njih v sedanjih razmerah.
Osebne pripovedi oziroma življenjske zgodbe so relevantne za analizo družbenih pojavov, ker predstavljajo večplastnost družbenega delovanja in omogočajo redefinicijo pojmov na nekaterih novih ...predpostavkah. Življenjske zgodbe je zato treba analizirati, ne le zbrati in reproducirati. Članek se posveča analitični in kritični obravnavi biografske narativne metode in narativnega intervjuja. Osmišlja izkušnjo z biografsko narativno metodo in refleksijo t. i. delujočega zavezništva med raziskovalcem in intervjuvancem, obenem pa na podlagi izkušenj poudarja nekatere praktične dileme tovrstnega raziskovanja. Članek v slovenski prostor prinaša nekatere nove teoretske in praktične refleksije o uporabi biografskega pristopa in metodi biografskega narativnega intervjuja.
Zaradi zaostrovanja pogojev konkurenčnega boja se povečujejo tudi raziskave pogojev uspešnosti. Večina razume uspeh le kot zunanji uspeh, ki pa je le posledica posameznikove pripravljenosti za ...delovanje v (poslovnem) svetu. Avtor v pričujoče sestavku razlikuje med notranjim, zunanjim in skupinskim uspehom. Bistvo notranjega uspeha, ki je pogoj drugih dveh vrst uspeha, je v prevzemu odgovornosti za lastno psihično dogajanje in samonadzora nad njim. Gre za “reprogramiranje" starih oblik vedenja z novimi, ki vodi k osebnostni spremembi na podlagi razumevanja in sprejemanja sebe in drugega takšnih, kot sta. Pri realizaciji osebnih sposobnosti, motivov in ciljev je treba upošteva ti duhovne zakonitosti. Danes je pomemben tudi skupni uspeh ustanove kot kvalitete skupinskega dela. Obrazci dela posameznikove osebnosti so skladni z obrazci, ki jih uporabljajo njegovi sodelavci. Ko nekaj storimo zase, storimo to tudi za drugega. V določeni ustanovi se to la hko zgodi takrat, ko se z uveljavljenim načinom komuniciranja oblikujejo le uspešni ljudje, tako da ni treba nikogar odpustiti. Delavci se popolnoma poistovetijo z ustanovo in ta z njimi. Iz te tridelne sheme (jaz-drugi-skupnost) izhajajo različni modeli in praktični treningi uspešnosti, ki jih radi idealiziramo, vendar naj bi vsi tako ali drugače odpravljali pasivnost ali nepravilnosti v sistemu in njegovi okolici.
The scientific monograph ('A Written Record of Live Storytelling') brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It ...addresses threeContext, Texture and Transcoding of Stories Told Live by Tina Kravanja from Bavšica” brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It addresses three levels of a folklore event – context, texture, and text – in the narration of folklore stories. Each level, especially context, is further enhanced with the theoretical findings derived from the author's own field work, e.g. defining storytelling meeting as alternation of stories, told in more artistic expression, and of linking texts told in an everyday. Linking texts are important cohesive ties of storytelling event as whole. The book also deals with defining of six roles of the participants who influence the course of storytelling event, etc. The monograph also attempts to solve the problem of putting down oral stories onto paper. To preserve as much information as possible, it proposes transcription as well as transcoding with the help of accurate phonetic transcription, concurrent notes on the texture, and a description of the context. The methods are explained with the phonetic transcription of 22 stories told by Tina Kravanja from Bavšica during a single field visit.