Brojne provedene analize ne daju jedinstveni odgovor na pitanje ocjene akustičke kvalitete tonskih režija, budući da nisu uvijek uzete u obzir sve karakteristike specifične za tonske režije. U ...procesu opisanom u ovom radu sve su specifične karakteristike uzete u obzir. Reprodukcija zvuka je provedena visokokvalitetnom profesionalnom opremom. Promatrano je točno određeno optimalno područje za slušanje. Optimalna tonska režija mora omogućiti reprodukciju zvuka sa svim njegovim karakteristikama, a karakteristike samog prostora ne smiju utjecati niti mijenjati karakteristiku reproduciranog zvuka. Združena analiza parametara je korištena za procjenu utjecaja vrijednosti objektivnih parametara akustičke kvalitete na subjektivnu procjenu. Ova moderna statistička metoda pokazuje ovisnost jednog subjektivnog parametra akustičke kvalitete o više objektivnih parametara. Taj princip bolje određuje stvarne uvjete, u kojima je svaka subjektivna ocjena složeno zavisna o više objektivnih parametara akustičke kvalitete tonskih režija.
Opisan je postupak mjerenja akustičke kvalitete u tonskim režijama, s ciljem utvrđivanja postavki koje daju najtočnije rezultate. Napravljena su mjerenja impulsnih odziva šest tonskih režija. ...Mjerenja su obavljena sukladno normi ISO3382. U svim tonskim režijama je upotrijebljena ista metoda, ali su mijenjani uvjeti mjerenja. U prvom slučaju korišteni su ugrađeni monitorski zvučnici. U drugom slučaju je korišten neusmjereni zvučni izvor. Neusmjereni mikrofon i umjetna glava su korišteni kao prijemnici. Oni su smješteni na optimalno mjesto za slušanje. Analiza glavnih komponenata je korištena za određivanje najtočnijih rezultata dobivenih uz različite uvjete mjerenja. Na taj način su dobiveni uvjeti mjerenja koji najbolje odgovaraju vrijednostima subjektivnih ocjena tonskih režija. Ti rezultati će biti korišteni za računanje korelacije između izmjerenih objektivnih i ocijenjenih subjektivnih parametara.
Letos se spominjamo 90-letnice rojstva dramskega režiserja in pisatelja Jura Kislingerja ml.Juro Kislinger ml. se je rodil 13. 5. 1931 v Laškem. Njegov oče je bil šolski ravnatelj in domoznanec. ...Gimnazijo je obiskoval v Celju in študiral na Akademiji za igralsko umetnost na oddelku za dramsko režijo v Ljubljani. Že leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, najprej kot režiser – asistent. Samostojno pa je v tem času režiral mladinsko igro Princeska in pastirček (P. Golia).Proti koncu l. 1956 se je preselil v Mestno gledališče v Celje. Tu je bil l. 1958 uprizorjen njegov dramski prvenec – igra v treh dejanjih Na slepem tiru, s katerim so nastopili tudi na Sterijinem pozorju. Kot gost je Juro Kislinger v tem času režiral tudi na Ptuju in v Kranju. Po odsluženju vojaškega roka se je prvič zaposlil v Drami SNG Maribor, kjer je deloval kot režiser do leta 1961. V tem času je režiral nekaj zelo prodornih uprizoritev. Pot ga je l. 1961 spet vodila v Celje, kjer je služboval štiri leta kot režiser, nato pa se je do l. 1971 preselil v novinarstvo. Deloval je v dopisništvu mariborskega Večera, občasno pa je objavljal tudi v Naših razgledih, v reviji Dialogi, Celjskem zborniku in drugje. V ta čas sodi Kislingerjevo aktivnejše ukvarjanje z leposlovjem.Od l. 1963 do l. 1974 je vodil Likovni salon v Celju, za katerega je pisal razstavne kataloge in objavljal o njegovem delovanju v različnih časopisih. Sicer pa je v letih 1971–1974 služboval kot direktor Skupne službe Kulturne skupnosti Celje. Potem pa je dokončno odšel v SNG Maribor, kjer je bil upravnik in kasneje pomočnik upravnika za investicije. Tu je bila njegova aktivnost posvečena predvsem gradnji in obnovi stavbnega sklopa mariborskega gledališča. Leta 1991 se je upokojil.V svoji karieri je režiral 54 predstav (pri tem niso štete številne uprizoritve za otroke), od tega jih je bilo uprizorjenih 32 v Celju, 17 v Mariboru, dve v Kranju in ena v Ljubljani. Nekatere Kislingerjeve predstave so bile tudi prirejene za radio, objavljal pa je tudi režijske napotke v dramski knjižnici. Poleg tega je avtor nekaterih dramskih besedil: Na slepem tiru, Pregnani iz raja, Izlet, Igra o zmaju in Gledališče o gledališču.Pisal je za otroke in odrasle. Njegovo najbolj znano prozno delo pa je zbirka humoresk iz NOB “Debele zgodbe Petra Fuleža“, po katerih je v priredbi po različnih slovenskih krajih nastopil igralec Polde Bibič in izvedel nad 120 nastopov.Že v študentskem času je v letih 1950–1955 pisal gledališka poročila v tedanjo Mladino. Pri Večeru je deloval v notranjepolitični in gospodarski rubriki za področje kulture, in sicer za območje vzhodno od Savinje. Med njegovo pomembnejše tovrstno delo pa sodijo že prej omenjeni katalogi in objave v gledaliških listih, tako v Celju kot v Mariboru. Obsežno je tudi njegovo poročanje o izvajanju gradnje oz. adaptacije v mariborskem gledališču.Zelo pomembno področje Kislingerjevega delovanja je organizacijsko delo. Kot vodja Skupnih služb Kulturne skupnosti in kot upravnik v gledališču se je veliko ukvarjal s kulturno politiko in financiranjem kulture ter o tem tudi pisal. Njegovo življenjsko delo je generalna obnova in novogradnja stavbnega sklopa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Bil je tudi svetovalec za načrtovanje novega mladinskega gledališča v Zagrebu, recenzent prvega projekta novogoriškega gledališča, svetovalec pri obnovi velike opere v Minsku v Belorusiji in l. 1993 še svetovalec ob novogradnji dramskega gledališča v Tobolsku (Sibirija).Na Kislingerjevo pobudo in pod njegovim vodstvom je bilo junija l. 1989 v Mariboru ustanovljeno Društvo gledaliških tehnikov Slovenije z namenom strokovnega izpopolnjevanja in izmenjave izkušenj.Kot zanimivost še omenimo, da je bil Kislinger v času službovanja v Celju tudi atletski sodnik, dosegel je celo stopnjo zveznega sodnika. Dve leti je bil predsednik Atletskega društva Kladivar v Celju. Pripomogel je k dvigu Skokovega memoriala (velikega celjskega mednarodnega mitinga) in pritegnil k udeležbi veliko takratnih svetovnih rekorderjev in drugih znanih atletov.Vir: Metka Kovačič: Znani LaščaniFotografija je last Knjižnice Laško
Početci lutkarstva u Zadru Vigato, Teodora
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru,
12/2011
53
Paper
Odprti dostop
U ovom radu autorica obrađuje djelovanje Kazališta lutaka u Zadru od osnivanja 1951. do profesionalizacije 1963. godine. Prvo desetljeće zadarskog lutkarstva obilježio je rad osnivača, redatelja i ...glumca Bruna Paitonija, koji je lutku tipa guignol izravno iz Pariza doveo u Zadar i, prvenstveno iz didaktičkih namjena, zadarskoj djeci organizirao lutkarske predstave. U stvaranju Kazališta lutaka u Zadru sudjelovali su glumci, redatelji, scenografi i glazbenici iz Narodnog kazališta koji su bili izravno uključeni u rad predstava ili kao glumci ili redatelji ili su u novinama pisali o lutkarskim predstavama. Analizira redateljske, dramaturške i animatorske posebnosti lutkarskih predstava poznate pod nazivom “Gatarina škola”, navodi prve scenografije u Kazalištu lutaka u Zadru, prve plakate i prva priznanja za uspješni rad koje su dobili na gostovanju u Rimu. Sukob osnivača i direktora Paitonija s kolektivom označio je kraj jednog razdoblja, ali i početak novih odnosa i novih poetika u Kazalištu lutaka u Zadru.
Članak se bavi dvjema predstavama koje je 1989. te 1991. u Zagrebu režirao Kosta Spaić. Prva je Juran i Sofija ili Turci kod Siska Ivana Kukuljevića Sakcinskog (Glumačka družina Histrion), druga ...Teuta Dimitrije Demetra (Hrvatsko narodno kazalište). U središtu su pozornosti razlozi uprizorenja dotad zapostavljenih dramskih tekstova iz razdoblja hrvatskoga narodnog preporoda, politički kontekst tih uprizorenja, posebnost Spaićeva dramaturškog i redateljskog pristupa tekstovima, njegov rad s glumcima te recepcija tih dviju predstava u dnevnim novinama i časopisima.
Autorici je u ovom radu polazište monografija Lutka za kazalište i dušu Luke Paljetka u kojoj je sumirao svoja razmišljanja o lutkarstvu, ali i naveo lutkarska iskustva, radeći uglavnom u Kazalištu ...lutaka Zadar. Njegove teorijske postavke uspoređuje s postmodernističkim razmišljanjima Jana Wilkowskog, poljskog teoretičara lutkarstva i lutkara koji je lutku postavljao ispred i iza paravana. I dok je Paljetak pažljivo skrivao animatora iza paravana, Jan Wilkowski autoreferencijalno je propitivao mogućnosti i granice lutkarskog tipa ginjola pa su glavni junaci u njegovoj predstavi Ginjol u nevolji lutka Ginjol i lutkar Jean kao živi glumac. Predstava se uspješno igrala u svim hrvatskim kazalištima lutaka. Sunny Sunninsky, kao gost redatelj iz Bugarske u Kazalištu lutaka Zadar, otišao još dalje od svih dotadašnjih lutkarskih kanona jer je lutku zamijenio materijalom ili predmetom. Lutke predmete izravno iz bugarskog tradicijskog lutkarstva prenio je u Zadar, gdje su bile dobro prihvaćene pa su se predstave s takvim lutkame održale na repertoaru više od dvadeset godina.
PDF
