Svrha ovom radu jest prikazati i protumačiti književne prinose Petra Preradovića (1818 – 1872), pjesnika i generala Austrougarske vojske, koji je svojim pjesništvom među ilircima, hrvatskim ...preporoditeljima, prigrlio i do savršenstva razvio rodoljubnu romantiku, i tako trajno zadužio hrvatsku književnost i sveukupnu kulturu. Osim iscrpnih podataka o životnim okolnostima i djelovanju, važno mjesto zauzima ekspertiza kojom je protumačeno Preradovićevo silabično i izosilabično pjesništvo, a osobito pjesme: Mrtva ljubav, Putniku, Rodu o jeziku, Jezik roda moga i Ljudsko srce, u kojima je ostvario pravo bogatstvo izražavanja i genijalnost jezika. Pjesnik je prosijavao čudesne riječi i izraze, neponovljive sintagme, obogatio pjesnički izraz, posebno leksik i njegovu zvučnost, osvježio njihovu glagoljivost i metonimičnost. Na kraju članka su podatci o njegovoj unuci – Pauli Preradović, autorici riječi za novu himnu Republike Austrije, u kojoj, kao i u Hrvatskoj, obitelj Preradović također uživa visoki ugled i veliku čast.
V tern oziru je posebej zanirnivo Lahovo razrn is anje 0 nacionalnern pesniku. Ivan Lah z zanirnanjern in celo presenecenjern ugotavlja, da Cehi leta 1905 taksnega pesnika se nirnajo, kajti »ako ...danes vprasas Ceha, kateri je najvecji ceSki pesnik, dobis razlicne odgovore« (368). Vprasanje lahko zastavi Ie nekdo, ki koncept )majveejega pesnika« oz. kandidata, ki se konceptu prilega, ze ima; torej nekdo, ki ze od Stritarja naprej dobro ve, kdo je )mjegov« Puskin, Dante, Racine ali Mickiewicz (prim. S1RITAR 1866: 48). Slovenci sicer vee verno 0 Kolhirju, Celakovskem ali Erbnu, ugotavlja Lah, pa vendar je 1'v1acha na dobri poti, da koncno zasije v polnern sijaju, kajti »zgodi se v svetovni knjizevnosti, da se prikaze talent, kotrneteor zasije, razsvetli tern 0 in izgine ... « (LAH 1905: 368). Iu bi bilo seveda mogoee pomisliti, da so Cehi svoj meteorski talent »svetovne knjizevnosti« prepoznavali z neko zarnudo ali nelagodj ern , kije bdkone povezano z dejstvorn, da Macha ni nacionalist. Sele ko je bilo Machovo kratko in silovito zivljenje, ki se je koncalo z obveznirn trpljenjern in zrtvovanjern, rnozno interpretirati kot rnucenistvo za narodno stvar, se je odprl prostor za prevrednotenje J\!ache in njegov (zapozneli) naskok na eeski Parnas. Se vee, da bi Cehi odkrili svojega nacionalnega pesnika, se je rnoral- podobno kot v slovenskern prostoru - zgoditi preobrat v vrednotenju; zasuk od nacionalizrna k esteticizrnu? Na ta zasuk je utegnilo vplivati dejstvo, da je institut nacionalnega pesnika nastal tudi kot refieks na oblikovanje (asimetriene) svetovne knjizevnosti; kandidati torej rnorajo zadostiti rnerilorn univerzalne (estetske) primerljivosti, ne pa Ie lokalnim (prim. Nemoianu 2002). 29. avgust 1834 Sla sva zarana. Krasna pokrajina. Najlepsa na poti v okolici Ljubljane. Drugi Dllllajean. Ljubljanski grad. Neurnanna sva sreeala. Moravci so se oglasali. Gozdie pred mestom. Sla sva na policijo. Sami Cehi. Knjige kupovala. Gospod profesor. Sla sva h g. dokt. Presernu. Gospod doktor Krobath. Povabilo. Dobila sva knjige. Kupila sva. Iskala sobo. Nazaraer. Crni orel, Nro. 5. Kaffehaus pred Theatrom. Promenada. Na deski pise: »Zur Bequemlichkeit der Spazierenden wird gebeten, das Begriissen durch Abnehmen des Hutes zu beseitigen.« Gospod Preseren in gospod Brallller prisla v kavarno po naju. Draga kava za 20 kr. Sli smo na rake. Med tern smo pili vino injedli kruh. Nato sta prisla g. dr. Crobath in g. dr. Toman. Tako smo bili sami juristi. Jedli smo seulm. Nato dvakrat neizrnerno velike rake. 4 sem moral pojesti. Nato prazen krap. Prevajali smo Kollarja. Nato je prislo drago vino v zapeeatenih steklenicah. Govorilo se je 0 profesorju Vodniku. Kako so rezali speh. Plaeevali vnaprej. Nato 0 Kopitarju. Presernov sonet 0 njem. ABCKrieg. Nato je bilo govora 0 Koroscih. 0 Slaviji. Vzklikali smo: Naj zivijo Slovani. Nato se je pelo. G. Toman je bil zelo druZaben. Poljub. Gospod Preseren je skakal. Kje jih imate Nemci. In nato se vee: Ze dolgo nismo Ipili gal itd. Gospod Tomanje tolkel po mizi in pogosto potegnil; krieali z nami: Ze je cas itd. Bliskale so se oei. Na yes glas. Vabilo na skrivno mesto za naslednji dan. Sli scat. Strobach lezal na eelu mize. Peljali so nas domov. Mene gospod doktor Crobath. Opotekal sem se. Kako smo prisli domov, ne vern. Gospod Preseren in Toman sta postavila skupaj postelje. Strahovit truse. Hotela metati stole. ZmerjaJ svinja itd Bolezen. VaJjal se v tern. Ni vedel, da me je grozno pokozIa1. Tarnanj e. Spominek. Note k sonetu. Zapelj evanja se je bala. Borko se je v jubilejnem leta tudi sam odpravil na Cesko, od koder je lahko iz prve roke porocal 0 stanju »rnachovskega kulta«. Izraza si ni izrnislil Borko; uporabil ga je ie Bohuslav Brouk v znamenitem eseju Machov kult iz leta 1936, ki se zacenja z udarno izjavo: »Obicajni ljudje, negotovi zaradi obcutka rnanjvrednosti, potrebujejo idole, ki bi se jim klanjali« (BROUK 1936: 77),14 nadaljuje pa se s pronicljivo neizprosnirn srneSenjern varuhov in prornotorjev Machovega kulta, ki jim Brouk °Cita parazitiranje in uzurpacijo Machove urnetniske genialnosti za nacionalisticne narnene. Borko do kulta ni zavzel Broukovega kriticnega stalisca, ki je ceskernu zagovorniku psihoanalize in nadrealizrna nakopalo sodni spor s Karlorn Janskim zaradi ialitve easti in obrekovanja (prim. VASAK 2007: 107-11), temvee se je z vsem iarom prikljuCil nacionalistieni evforiji. V Jutru je tako 10. junija 1936 v elanku Romanje na grob K. H. Mache poroeal 0 treh velikih stoletnih razstavah (»velika razstava v rnestu Machove srnrti, Litorneficah, dalje razstava v praskern Narodnern rnuzeju, ki je zbrala predvsern slovstvene dokurnente, in razstava v osrednji knjiznici rnesta Prage, ki je posvecena pesnikovi ikonografiji in njegovernu vplivu na likovno umetnost«), 0 celi vrsti novih izdaj Machovega dela (»prav te dni se je pojavila na knjiZnern trgu stota izdaja 'Maja'«), rned njirni tudi razkosna izdaja v podobi rnisala, kije izsla Ie v 36. izvodih, ter celo )>unikatno ilustrirano izdajo, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot bozicno darilo svoji zeni« (BORKO 1936c: 4). Pisal je tudi 0 poplavi novih publikacij, med njimi 0 izdajah zbranega dela, monografiji o Machovem liku Miroslava Novotnega ter Albumu K. H. Machy z uvodom prof Arneja Novaka. Po drugi svetovni vojni je bilo neposredno slovensko zanirnanje za Macho rnanj opazno. Ljubljanska prigoda iz leta 1834 je ohranila svoje mesto v analih literarne zgodovine, vendar je - ob odsotnosti novih razkritij - prejsnja raziskovalna zagrizenost °Citno popustila. V knjigi 0 vezeh rned slovensko in ceSko drama Dusan Dusan MORAVEC ornenja »intirnen spornin« na srecanje dveh velikanov v praskern literarnem arhivu, namrec Presernov portret in podobo Ljubljane (MORAVEC 1963: 19). Forrnulacija zbuja vtis, da gre za nekaj novega, toda v resnici je obisk strahovskega literarnega arhiva razkril, da ~re za naplavine poznejsih rodoljubnih izrnenjav.18 Tako razen Presernovega pisrna Celakovskernu in J'v1achovega popotnega dnevnika ni drugih dokurnentov 0 neposrednih stikih rned pesnikorna. 19 Machova poezija, ze dotlej razmeroma dobro predstavljena v slovenskih prevodih, je leta 1970 dozivela se vkljuCitev v elitno zbirko Lirika, za katero je izbor, nov prevod in studijo prispeval Dusan Ludvik; po Lahu (1911, 1922) in Debeljaku (1939) se je torej eelotnega Maja lotil ze tretji prevajalee. V osemdesetih sta nastali studiji, ki sta med drugim dodatno osvetlili cesko recepcijo razrnerij rned Macho in Presernorn (Lipovec 1981, z novirn prevodom dnevniskih odlomkov, in Stieh 1987). Sledilje se enkrat popravljen prevod odlornka iz Machovega dnevnika, s katerirn Jonatan Vinkler v knjigi 0 slovensko-ceskih kulturnih stikih vpelje poglavje 0 :tv1achi in Presernu»v prirnezu nacionalizrna«; v njem prim erj a reeepeijo obeh pesnikov v domaCih literarnih kulturah, kjer sta bila sprva oba delezna zavrnitve z vidika nacionalisticnega utilitarizrna, pozneje pa sta postala reprezentativna naeionalna pesnika (VINKLER 2006: 257-284).
Biografija Fanny Hausmann (1818-1853), nemškega rodu, predstavlja njeno mladost v rojstnem kraju do preselitve v Žalec (1835), seznanjanje s slovenskih okoljem in jezikom (do 1842), spoznavanje ...slovenskie in južnoslovanskih literatur (1843-1847), objavljenje v liberalnih Celjksih slovenskih novinah (ur. V. Konšek) ob revoluciji 1848-1849 ter prenehanje objavljanja, bolezen in smrt (1850-1853). Pesničino domnevno sporno avtorstvo (I. Orožen, F. Ilešič, I. Grdina) je osvetljeno vzporedno s prikazovanjem njenega življenja in dela.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- general note: A tanulmánykötet magyar nyelvű kiadása- cover design, binding: Borítóterv: Jovián György- All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Sodobna dramatika na Slovenskem se po izteku postmodernizma obrača spet k tradiciji, vendar jo upošteva na nov in svež način. Z ene strani gre za vračanje k dramskim zvrstem, z druge pa k ponovnemu ...razumevanju protagonistov kot enovitih subjektov. Kot paradigma za analizo služi 'M te ubu! Z. Hočevarja, ki uporablja tako formalne kot vsebinske novosti in jih med seboj še kombinira. Gre za umetnost, ki sodobnemu človeku spet drži zrcalo, v katerem se ta lahko ugleda v svoji celovitosti. Na tej podlagi je za novo usmeritev slovenske dramatike mogoče predlagati poimenovanje "meta-romantika."
Zdi se, da je raba pojma romantična glasba ali glasbena romantika v vsakodnevni govorici že tako močno zakoreninjena in samoumevna, da se ponovno preverjanje pomena na videz kaže kot nepotrebno. ...Pretres nekaterih razprav sodobnega muzikološkega diskurza pa kaže povsem drugačno podobo: opredelitve pojma in pristopi pri tem so si tako zelo različni, da se zdi kakršna koli dokončna definicija pojma nemogoča. Toda iskanja bistva in legitimnih vzrokov za nastanek romantike v glasbi ne smemo omejiti zgolj na muzikološka dognanja, temveč zahteva poznavanje duhovnozgodovinske antropologije novoveškega človeka.
A Concise Companion to the Romantic Ageprovides new perspectives on the relationships between literature and culture in Britain from 1780 to 1830 Provides original essays from a variety of ...multi-disciplinary scholars on the Romantic era Includes fresh insights into such topics as religious controversy and politics, empire and nationalism, and the relationship of Romanticism to modernist aesthetics Ranges across the Romantic era's literary, visual, and non-fictional genres
Študija obravnava Prešernov ustvarjalni prispevek k vzpostavitvi sonetnega venca kot forme: čeprav je slovenski romantik uporabil pravila Sienske akademije, je sonetni venec l. 1833 še dodatno ...obagatil z akrostihom, predvsem pa je prvi pesnik v zgodovini svetovne lirike, ki je to igrivo in manieristično formo družabnega dvorskega pesnikovanja napolnil s čustvenim žarom in resničnim pesniškim spopročilom. Ruski prevod Prešernovega Sonetnega venca, delo Fedorja E. Korša (1889), je sprožil val sonetnih vencev v ruski poeziji: pisali so jih največji ruski pesniki tega obdboja, med drugimi Valerij Brjusov in Vjačeslav Ivanov. Navdušenje nad to formo se je nato preneslo tudi v druge nacionalne književnosti. Mednarodni razcvet sonetnih vencev v 19. in 20. stoletju torej precej dolguje vélikemu pesniku malega naroda - Francetu Prešernu.
Romantic Irony Garber, Frederick
1988, 1988-01-01, Letnik:
8
eBook
This is the first collaborative international reading of irony as a major phenomenon in Romantic art and thought. The volume identifies key predecessor moments that excited Romantic authors and the ...emergence of a distinctly Romantic theory and practice of irony spreading to all literary genres. Not only the influential pioneer German, British, and French varieties, but also manifestations in northern, eastern, and southern parts of Europe as well as in North America, are considered. A set of concluding "syntheses" treat the shaping power of Romantic irony in narrative modes, music, the fine arts, and theater - innovations that will deeply influence Modernism. Thus the cross-cultural and interdisciplinary approach elaborated in the twenty chapters of Romantic Irony, as lead volume in the five-volume Romanticism series, establishes a significant new range for comparative literature studies in dealing with a complex literary movement.SPECIAL OFFER: 30% discount for a complete set order (5 vols.).The Romanticism series in the Comparative History of Literatures in European Languages is the result of a remarkable international collaboration. The editorial team coordinated the efforts of over 100 experts from more than two dozen countries to produce five independently conceived, yet interrelated volumes that show not only how Romanticism developed and spread in its principal European homelands and throughout the New World, but also the ways in which the affected literatures in reaction to Romanticism have redefined themselves on into Modernism. A glance at the index of each volume quickly reveals the extraordinary richness of the series' total contents. Romantic Irony sets the broader experimental parameters of comparison by concentrating on the myriad expressions of "irony" as one of the major impulses in the Romantic philosophical and artistic
revolution, and by combining cross-cultural and interdisciplinary studies with special attention also to literatures in less widely diffused language streams. Romantic Drama traces creative innovations that deeply altered the understanding of genre at large, fed popular imagination through vehicles like the opera, and laid the foundations for a modernist theater of the absurd. Romantic Poetry demonstrates deep patterns and a sharing of crucial themes of the revolutionary age which underlie the lyrical expression that flourished in so many languages and environments. Nonfictional Romantic Prose assists us in coping with the vast array of writings from the personal and intimate sphere to modes of public discourse, including Romanticism's own self-commentary in theoretical statements on the arts, society, life, the sciences, and more. Nor are the discursive dimensions of imaginative literature neglected in the closing volume, Romantic Prose Fiction, where the basic Romantic themes and story types (the romance, novel, novella, short story, and other narrative forms) are considered throughout Europe and the New World. This enormous realm is seen not just in terms of Romantic theorizing, but in the light of the impact of Romantic ideas and narration on later generations. As an aid to readers, the introduction to Romantic Prose Fiction explains the relationships among the volumes in the series and carries a listing of their tables of contents in an appendix. No other series exists comparable to these volumes which treat the entirety of Romanticism as a cultural happening across the whole breadth of the "Old" and "New" Worlds and thus render a complex picture of European spiritual strivings in the late eighteenth and the nineteenth centuries, a heritage still very close to our age.
PDF
