Prispevek prinaša ugotovitve primarne raziskave o orgelskih omarah Johanna Frančiška Janečka, baročnega orglarja, delujočega v Celju, ki izhaja iz češke rodbine orglarjev. Avtorica se posveča petim ...instrumentom iz slovenskih cerkva, katerih ohišja imajo glasbene simbole v obliki puttov in angelov z glasbili ter figure kralja Davida s harfo in sv. Cecilije z orglami. Raziskava odgovarja na vprašanja o naročnikih orgelskih omar, njihovih izdelovalcih in likovnih ter glasbenih značilnostih posameznih elementov. Ugotovitve kažejo na povezave z orglami na območjih dežele nekdanje Češke, s katerimi sta skupni arhitektura ohišja ter figuralika z glasbenimi simboli.
Prispevek obravnava baročne orgle v cerkvi Marijinega imena v Rušah, ki so ene najveličastnejših in ene najbolje arhivsko dokumentiranih iz tega obdobja na Slovenskem. Pogodbo za izdelavoglasbila je ...5. maja 1750 s podpisom in pečatom avtoriziral celjski orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Dokončane so bile leta 1753. Orgelsko ohišje in ograja empore sta delo mariborskega mizarja Franza Leeba, ornamentalni in figuralni repertorij, prav tako končan leta 1753, pa delo kiparske delavnice Jožefa Strauba. Poslikane in pozlačene, torejpovsem izgotovljene, so bile leta 1755. V'príspevku so predstavljeni nedavno najdeni arhivski viri, pogodba in cerkveni računi, ki potrjujejo nekatere dosedanje domneve in nas seznanijo z novimi in tudi že znanimi, a nikoli ustrezno citiranimi podatki. Posebna pozornost je namenjena kiparskemu okrasu;prispevek osvetljuje delovanje Straubove delavnice, v kateri seje v času nastajanja del za ruške orgle formiral JožefHolzinger.
V prvem delu članka so predstavljeni rezultati zaščitnihizkopavanj, ki so pod nadzorstvom Mire Strmčnik Gulič pote-kala v maju in juniju leta 1993, pri gasilskem domu v Rušah,v izvedbi ...ZVKDS, območna enota Maribor. Pri tem je biloodkritih devet grobov ter osem jam iz časa mlajše kulture žarnihgrobišč. Celota se neposredno navezuje na leta 1952 odkritodrugo ruško žarno grobišče in je tako njegov integralni del.Drugi del članka obravnava grobišče kot celoto ter ga predvsemna podlagi keramičnega gradiva primerja z ostalimi grobiščiruške žarnogrobiščne skupine, kar omogoča njegovo natanč-nejšo kronološko umestitev.V zadnjem delu gre za poskus opisa rituala, kot je ob poko-pavanju umrlih morda potekal na drugem ruškem žarnem gro-bišču.
PDF
