V članku so predstavljeni rezultati interdisciplinarnih raziskav naselbine v Stopercah, ki je bila raziskana leta 2009 ob gradnji vzporednega plinovoda v Halozah. V pozni neolitik je opredeljena ...jama (SE 128) s keramičnim inventarjem savske skupine lengyelske kulture, večina mlajših ostalin pa pripada naselju lasinjske kulture iz zgodnje bakrene dobe. Naselje je obsegalo v raziskanem delu vsaj štiri hiše, grajene s stojkami, zemljanko z ognjiščem in šest manjših lesenih objektov. Analiza najdb in rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS kažejo, da je poznoneolitska jama iz sredine 5. tisočletja pr. n. št., naselje lasinjske kulture pa iz konca 5. ali začetka 4. tisočletja pr. n. št. Arheobotanične analize kažejo, da so v zgodnji bakreni dobi za gradnjo uporabljali pretežno les venčasto poroznih listavcev, analize semen pa na gojenje vsaj dveh vrst pšenic (Triticum monococcum in T. dicoccum). Maloštevilni živalski ostanki pripadajo prašiču (Sus sp.).
V prispevku so predstavljene naselbinske ostaline iz bronaste dobe, ki so jih odkrili na najdišču Slivnica 1B pred izgradnjo avtoceste A1 pri Mariboru v letih 1996 in 1997. Na podlagi analize najdb ...iz naselbinskih jam ugotavljam, da je bila ravnica ob vznožju Pohorja po koncu srednje bakrene dobe poseljena v prehodnem horizontu Somogyvár-Vinkovci, intenzivneje pa od horizonta Kisapostág (stopnja Bd A1) naprej. Poselitev se je nadaljevala v horizontu pramenaste keramike (Bd A2, A2/B1, morda tudi B1), kamor lahko datiramo večje število jam in tudi jam za stojke, nato pa v (manjšem obsegu) v srednji bronasti dobi in v zgodnjem žarnogrobiščnem obdobju (Bd C–Bd D; morda tudi Bd B). Hiše, grajene s stojkami, so stale v osrednjem delu najdišča, medtem ko so bile severno in južno od njih odkrite večje jame nepravilnih oblik. Rezultati datiranja 14C po postopku AMS kažejo, da je jama kulture Kisapostág iz druge polovice 3. tisočletja pr. n. št., jami iz horizonta pramenaste keramike sta okvirno iz prve tretjine 2. tisočletja pr. n. št., edina datirana jama iz horizonta Oloris-Podsmreka pa iz 15. ali 14. st. pr. n. št.
V članku so celovito predstavljeni sledovi poselitve iz zgodnje bakrene dobe, odkriti v letih 1988 in 1989 ob gra- dnji orglarske delavnice v Spodnjih Hočah. Raziskave so med drugim razkrile pet ...naselbinskih jam, jame za stojke ter lončenino in kamnita orodja iz tega časa. Keramično gradivo kaže tehnološke, oblikovne in ornamentalne značilnosti lasinjske kulture in ne odstopa od gradiva, ki ga poznamo iz sočasnih bližnjih naselij v Podravju in Dravinjskih goricah. Povezave se kažejo predvsem s sočasnimi naselji na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem, v nekoliko manjši meri z naselji v Prekmurju in na zahodnem Madžarskem.
V prispevku so predstavljene glavne značilnosti nižinskega najdišča Hotinja vas na Dravskem polju iz starejše železne dobe, iz stopnje Ha C2–C2/D1. Najdišče je bilo odkrito v sklopu raziskav, ki so ...spremljale gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Glavna pozornost je usmerjena na predstavitev odkritih stavbnih ostalin, naselbinskega tlorisa in pokazateljev njegove ureditve. Predstavljene so dejavnosti, ki so bile ugotovljene na podlagi najdb in naravoslovnih analiz. Naselje je bilo domnevno kratkotrajno in je časovno opredeljeno na podlagi študije najdb, statistične analize radiokarbonskih datacij in značilnosti stratigrafske sekvence. Prikazana sta značaj naselja in primerljivost z drugimi, predvsem ruralnimi železnodobnimi nižinskimi naselbinami v Panonski nižini.
Članek kritično obravnava interpretacije, ki slonijo izključno na uporabi radiokarbonskih datumov v neolitskih in eneolitskih študijah v Sloveniji. Predstavljen je multidisciplinarni pristop – s ...pomočjo klasične arheološke primerjalne metode in z radiokarbonskimi datumi ugotavljamo kronološki odnos med lasinjsko kulturo in kulturo keramike z brazdastim vrezom v Prekmurju in na vzhodnih obronkih Slovenskih goric. Radiokarbonsko datiranje potrjuje rezultat tipološke analize. Iz rezultatov radiokarbonskega datiranja izhaja, da je bila v Prekmurju in na vzhodnih Slovenskih goricah lasinjska kultura predhodnica kulture keramike z brazdastim vrezom. Kulturi nista živeli sočasno, zato se datacije vzorcev starejše ne prekrivajo z datumi mlajše.
V prispevku predstavljamo sledove eneolitske poselitve in najdbe, ki jih je leta 1956 pri izkopavanju gomile iz srednje bronaste dobe na območju Podgraškove domačije v Brezju pod Brinjevo goro odkril ...Stanko Pahič. Gre za keramične fragmente in kamnita orodja. Lončenino lahko večinoma opredelimo v lasinjsko kulturo zgodnjega eneolitika oz. bakrene dobe.
V prispevku je predstavljen keramični predmet ovalne oblike iz hiše z območja zgodnjeeneolitske naselbine Zgornje Radvanje (Podravje). Hiša pripada delu naselbine, ki je bil glede na datiranje z ...radioaktivnim ogljikom (z metodo 14C AMS, akceleratorsko masno spektroskopijo) najverjetneje naseljen največ 146 let (s 95,4-odstotno stopnjo zaupanja) v času okoli 4300 pr. n. št. Na podlagi oblike keramičnega predmeta, sledov ožganosti in zoglenelih organskih ostankov na površini domnevamo, da so ga uporabljali kot svetilko. Hipotezo smo testirali z infrardečo spektroskopijo (ATR IR), masno spektrometrijo (MS) in eksperimentom, izvedenim s pomočjo replike. Rezultati rentgenske fluorescenčne spektrometrije (XRF) pa nakazujejo, da je bil predmet najverjetneje narejen iz lokalne gline. Na istem najdišču je bil najden še en odlomek verjetno enakega predmeta. Delno primerljive najdbe so znane z nekaterih neolitskih, eneolitskih in bronastodobnih najdišč v osrednji in jugovzhodni Evropi.
The monograph presents the settlement of north-eastern Slovenia during the Late Bronze Age. It is divided into three parts. The first brings an analysis of the settlements, cemeteries, hoards and ...stray finds, i.e. all the structures that define the cultural landscape. The analysis shows a relatively dense habitation in the Early Bronze Age, followed first by a lull and then a peak, with the settlement network becoming densest towards the end of the second millennium BC.This is followed by a discussion on the typochronology of the pottery from the Bronze Age settlements at Ormož, Ptuj and Gornja Radgona.The last chapter of the first part offers an overview of the Late Bronze Age in north-eastern Slovenia and presents the living conditions, the process of forming centres, the economic basis as well as the contacts with distant places.The second and third parts of the book present the field investigations and finds from Grajski grič in Ptuj and Grajski hrib in Gornja Radgona. These two important hilltop settlements represented, together with the fortified settlement at Ormož, important Bronze Age centres in the settlement network of north-eastern Slovenia.
PDF
