Rodil se je 7. janurja 1868 v stari usnjarski družini Šentpavlu (Preboldu). Ljudsko šolo je obiskoval v rodnem Preboldu, gimnazijo pa v Celju. Po maturi je odšel v Gradec študirat medicino. Po ...diplomi leta 1894 je opravljal zdravniško prakso v Ljubljani in Gradcu, nato pa je dobil službo na Vranskem. Bil je prvi zdravnik v Savinjski dolini, ki je uvedel uspešno zdravljenje davice s serumom. Že med službovanjem na Vranskem je skomponiral pesem Zdrava Marija na besedilo Frana Ksaverja Meška ter Srce človeško sveta stvar (pod to se je podpisal s psevdonimom Anton Vranski).Leta 1900 se je preselil v Celje, kjer je do 1936 delal kot zdravnik in zobozdravnik. S poljudnimi zdravstvenimi predavanji o higieni, negi zob, alkoholizmu itd. si je prizadeval za izboljšanje zdravstvenih pogojev. V strokovnih revijah je objavljal prispevke s področja medicine.Od leta 1903 do 1913 je vodil Celjsko pevsko društvo. V glasbi je bil samouk, vendar kljub temu njegove skladbe, zbori in samospevi kažejo na strokovno znanje. Izhajale so v glasbenih revijah Novi akordi, Zbori, Pevec, publikacijah Glasbene matice in drugod. Napisal je nekaj čez sto skladb, večinoma namenjenih za zbore in citre, pet je samospevov, dve pa sta namenjeni tamburaškim orkestrom.Bil je tudi izvrsten šahist. Po mnenju mnogih poznavalcev je veljal za enega najboljših šahovskih problemistov na Slovenskem. Svoje uspešne šahovske probleme je objavljal v mariborskem Šahu, ljubljanskem Domu in svetu, v Jutru, v Wiener Schachzeitung in Domu i svijetu, kjer je imel posebno rubriko z naslovom Schwabovi zabavni problemi. Umrl je 29. junija 1938 v Ljubljani. Vir:http://www.celjskozasavski.si/osebe/schwab-anton-/121/Povezava do objavljenih digitaliziranih gradiv Digitalne knjižnice Slovenije: http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3danton+schwab%27&pageSize=25
Nagrobnik je v spomin skladatelja Gregorja Riharja, rojenega v Polhovem Gradcu 1. 3. 1796 in umrlega v Ljubljani 24. 7. 1863. Izdelan je iz nabrežinskega kamna ter zasnovan v t. i. bizantinskem ...oziroma neoromanskem slogu. Izdelavo spomenika so zaupali kamnoseku Ignaciju Tomanu mlajšemu. Na glavnem delu stele izstopa romanski ločni friz, nad njim je bogat stiliziran rastlinski okras z listi vinske trte in ostanki keliha. Celoto zaključi velik križ. Riharjev poklic in pomen simbolizira tihožitje na spodnjem delu nagrobnika z liro, simbolom glasbenikov, z dolgim trakom in oljčno vejo kot znamenjem miru. Na traku je notno črtovje, na njem pa ostanki notnega zapisa odlomka Riharjeve pesmi “non, non, non morietur in aeternum (vekomaj ne bo umrl). Nagrobni napis in verze je sestavil Luka Jeran. Spomenik so slovesno odkrili novembra 1864. Duhovnik Gregor Rihar je bil organist in vodja ljubljanskega stolnega kora, skladatelj številnih cerkvenih pesmi in prvih maš na slovenska besedila. Rihar je odločilno vplival na razvoj slovenskega cerkvenega petja. Na stolnem koru ga je nasledil nečak Gregor, ki pa je zelo mlad umrl za jetiko. Na nagrobniku piše: Gregorij Rihar, mašnik, sakristan in organist v ljubljanski stolni cerkvi, pervi slovenski pevoskladnik. Kot mašnik je bil posvečen 29. 7. 1829. Verzi: Vikšal z glasi Božjo čast si, pel Marijo, Si preslavil sebe, narod svoj. Pevoskladi Tvoji v daljni svet slovijo, Nevgasljiv spomin ostane tvoj. Postavili spoštovavci. Na podstavku je napisano ime Ign. Thoman ter pripis: Blizo njega počiva njegov stričnik Gregorček Rihar, stolni organist, rojen 1845 pri sv. Petru v Ljubljani, umerl 20. junija 1868. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
