Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Pričujoči priročnik oz. glosar šolskega jezika je nastajal na Hrvaškem, v obdobju od 2015 do 2020, kot skupni podvig hrvaških glotodidaktičark štirih tujih/drugih jezikov, ki se poučujejo v hrvaških ...javnih šolah. Predmet preučevanja je bilo področje šolskega jezika pri pouku nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine. V priročniku je zajet tako govorjeni jezik, kot so ga uporabljali učitelji in učenci v široki mreži sodelujočih šol, kot tudi izsledki preučevanja šolske dokumentacije, intervjujev s številnimi pristojnimi strokovnjaki s področja šolstva in učiteljev, ter iz primerjalnih študij.
V članku je na kratko predstavljena zgodovina slovenskega priseljevanja v ZDA. Sledi analiza šestih slovarjev in priročnikov, objavljenih med letoma 1895 in 1919, ki so bili slovenskim izseljencem v ...ZDA v pomoč pri učenju in razumevanju angleščine ter pri prilagajanju novemu kulturnemu okolju. Avtorice v raziskavi ugotavljajo, katere vrste informacij so bile izseljencem na voljo v preučevanih slovarjih in priročnikih (npr. razlaga izgovora angleških besed, razlaga angleške slovnice, koristni pogosti komunikacijski obrazci, navodila za naturalizacijo, pojasnila o poimenovanju in vrednosti ameriških kovancev in bankovcev, različni oglasi).
Bell ringing and bell chiming are presenting a valuable part of Slovenian cultural heritage, which is reflected in an extremely rich vocabulary that is part of our everyday reality and communication. ...The dictionary brings about 1035 expressions from the fields of amateur and professional engagement with bell ringing and bell chiming. It unveils the bells as a versatile musical instrument of cultural, ethnomusicological, artistic and also, in the case of older bells, of historical value. In addition to the modern terms, it contains some past terms, as well as many dialectal words, including the ones from vocabulary of Slovenians living in the neighboring countries. The monolingual design of the explanatory terminological dictionary is exceeded by the addition of English equivalents and the English-Slovene dictionary. This enables that also international scholars and bell experts gets acquainted with the special features of Slovenian bell ringing and bell chiming. The dictionary is intended for professionals from different fields of science, as well as for bell ringing experts, bell chimers, as well as everyone attracted by the sounds of our soundscapes. The authors of the dictionary would like to encourage new research of this kind, and especially would like that campanology gets appropriate position in the field of profession and science in Slovenia and abroad.
SSKJ predstavlja konceptualni in leksikografski zgled za razlagalni zgodovinski slovar knjižne slovenščine 16. stoletja (SSKJ16). V príspevku primerjam tradicijo pomenskih opisov leksikalnih enot ...(polnopomenske besedne vrste) po razlagalnih slovarjih slovenskega jezika od SSKJ (1970-091) do SSKJ16 (A-D, 2021). Poseben poudarek je namenjen slovarskemu prikazu in pomenskim enotam homografov (konverzne besede v razmerju do homonimov) in pridevnikov s supletivno osnovo.
Slovaropisje je predstavljalo eno izmed osrednjih Bohoričevih dejavnosti, povezanih s slovenskim knjižnim jezikom 16. stoletja. Bohorič je domnevni avtor treh vrst slovarjev: 1. izgubljenega ...trojezičnega slovarčka z latinskim izhodiščem, napisanega v šolske namene (Nomenclatura trium linguarum, okrog leta 1580); 2. Registra v DB 1584 (morda tudi krajšega v DB 1578), ki z dodanimi narečnimi sopomenkami in z ustreznicami iz hrvaških govorov omogoča razumevanje osrednje rabljenega slovenskega besedja; 3. šestih slovensko-latinsko-nemških slovarčkov, vključenih v slovnico Arcticae horulae ſucciſivae (1584): prvih treh namenjenih prikazu imen (samostalnikov in pridevnikov) vseh treh spolov, drugih treh pa prikazu glagolov osnovnih treh spregatvenih tipov (na -am, -em in -im). Slovarčki, vključeni v slovnico, so informativno večvrstni: poleg slovnične informativnosti, ki prispeva k boljšemu poznavanju sistema slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, prinašajo tudi več leksikoloških informacij, tesno povezanih s slovaropisnimi prikazovalnimi načini. Oboje predstavlja dragocen prispevek začetkom in nadaljnjemu razvoju slovenskega slovaropisja. Slovenske iztočnice pomensko pojasnjujejo tujejezične ustreznice, hkrati pa njihovo pomensko strukturo praviloma zarisujejo tudi geslom dodana enobesedna ali besednozvezna podgesla (z izpričanimi pomeni, podpomeni, s prikazom vrstnih poimenovanj tipa štala – volovska štala, ovčja štala, kozja štala, z dodajanjem besednozvezno ustaljenih rab itd.). Gesla s podgesli skupaj z geselskim zaporedjem uzaveščajo tudi raznovrstna medbesedna pomenska razmerja (sopomenska, med katerimi posebej izstopajo pari prevzetih in domačih sopomenk (npr. punt – zaveza, gmerati – množiti); protipomenska (s tipom čast – nečast), ki opozarjajo na pomensko različnost izhodiščne besede in sledeče tvorjenke (npr. kamen – kamčič) itd.). Glagolska gesla z dodanimi podgesli izkazujejo na različne načine tvorjena vidska nasprotja (npr. sejati – obsejati, nagniti – nagibati). V primerih, kadar se člena razmerja razlikujeta glede izražane vrstnosti glagolskega dejanja (npr. gibati se – ganiti se), se vidski razliki med njima pridružuje še pomenska. Ponovno opravljena primerjava Bohoričevih slovarčkov z obema Megiserjevima slovarjema (štirijezičnim z nemškim izhodiščem (MD 1592) in večjezičnim z latinskim izhodiščem (MTh 1603)) je ob upoštevanju podatkov o razširjenosti rabe besed potrdila predvidevanja, da so bili slovarčki eden od osnovnih Megiserjevih slovarskih virov za slovenske ustreznice. (Podatki so eden od rezultatov popolnega izpisa besedja, uporabljenega v knjižnih izdajah s slovenskim besedilom v obdobju 1550–1603.) Na Megiserjevo upoštevanje Bohoričevih slovarčkov posebej zgovorno kaže pribl. 90 besed, ki jih v drugih delih ni mogoče zaslediti. Kot uporaben priročnik so se slovarčki pokazali tudi pri navajanju splošno razširjenega in pogosto rabljenega besedja. Tipološka različnost primerjanih slovarjev se odraža v različni informativnosti pa tudi v številu tujejezičnih ustreznic in vključenih slovenskih ustreznic. K večjemu številu navedenih slovenskih sopomenk v Megiserjevih večjezičnih slovarjih je prispevalo hkratno upoštevanje Registra (1584) ter Megiserjevo vse boljše poznavanje slovenskega knjižnega jezika in nekaterih narečij (npr. koroškega).
Prispevek predstavlja rezultate slovenskega dela mednarodne raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Raziskava je potekala leta 2017 v okviru dejavnosti Evropske ...mreže za e-leksikografijo (ENeL). V Sloveniji je vprašalnik izpolnilo 619 posameznic in posameznikov, med katerimi so tako redni slovarski uporabniki kot tisti, ki slovarje uporabljajo redkeje. Rezultati kažejo, da vprašani do slovarskih podatkov najpogosteje in najraje dostopajo s pomočjo računalnika. Slovar se pogosto uporablja za preverbo ustreznosti jezikovnih izbir (lastnih in tujih), vendar njegova referenčnost ni razumljena kot absolutna, saj se ob informacijskih vrzelih uporabniki privzeto obračajo na številne druge vire. Slovar se tipično dojema kot izčrpen vir informacij o slovenščini, namenjen širši javnosti. Simbolna vloga slovarja (avtoriteta, nacionalni simbol) se v uporabniških odgovorih zrcali redkeje, implicitno pa jo nakazuje nenaklonjenost uporabnikov, da bi knjižni slovar oddali ali zavrgli, četudi uporabljajo le digitalno različico. Med vprašanimi vlada močna podpora javnemu financiranju priprave splošnih enojezičnih slovarjev, temu ustrezno pa se brezplačnost slovarja pojavlja že na drugem mestu prioritetnih značilnosti, takoj za zanesljivostjo vsebine. Med prioritetami se pojavita še enostavnost uporabe slovarja ter sodobnost vsebine. Izsledke raziskave je mogoče uporabiti pri razvoju slovarskih virov in za oblikovanje nadaljnjih korakov slovenskih slovaropisnih uporabniških raziskav.
PDF
