V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v srednjem veku, tj. v obdobju od 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih ...odrazov je določnena genealoška pripadnost, tj. narečna osnova jezika tistih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Analizirani so Celovški ali Rateški rokopis (2. polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492–1498), Stiški rokopis, besedili I–II (ok. 1428) in besedila III–V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (1. polovica 16. stoletja).
Prevajanje normativnih pravnih besedil se podreja strogim pravilom, ki se nanašajo predvsem na visoko mero natančnosti teh prevodov z vidika vsebine in jezikovne točnosti, kar izhaja iz dejstva, da ...so ti prevodi pravno zavezujoči. Pravni jezik, kamor štejemo tudi jezik normativnih pravnih besedil, ima določene ključne značilnosti. Mednje štejemo nominalizacijo in prisotnost kompleksnih samostalniških struktur ter pogosto rabo trpnika. Ker se skladenjski sistemi jezikov se med seboj razlikujejo, lahko pri prevajanju določb v mednarodnih pogodbah pričakujemo razlike med skladenjskimi strukturami povedi in stavkov v izhodiščnem jeziku in skladenjskimi strukturami v njihovih prevodih. Namen tega prispevka je prikazati rezultate kvantitativne in kvalitativne analize skladenjskih prevodnih premikov na skladenjskih ravneh povedi in stavka v slovenskih prevodih določb iz mednarodnih pogodb, napisanih v angleščini kot pravni lingvi franki. Za potrebe raziskave smo izdelali manjši enosmerni vzporedni korpus, ki je vseboval enostavčne povedi kot pogosto vrsto povedi v mednarodnih pogodbah. Glavna ugotovitev glede strukturnih premikov naše raziskave je, da se glede na angleške izhodiščne povedi v slovenščini večinoma ohranja enostavčna povedna struktura. Do premikov v zloženo povedno strukturo v slovenščini pa pride, kadar je kompleksno zložena samostalniška fraza v angleščini prevedena kot podredni stavek v slovenščini. Na ravni stavka so premiki posledica spremembe zaporedja stavčnih členov ali pa posledica spremembe angleške trpne glagolske oblike v slovensko tvorno glagolsko obliko. Vendar tudi na tej ravni premiki niso pogosti. Iz teh ugotovitev sklepamo, da se prevajalci glede skladnje držijo načela visoke natančnosti prevodov normativnih besedil z vidika ohranjanja zaporedja podanih informacij ob upoštevanju zakonitosti pravne slovenščine.
V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narečja posamezni nepričakovani oksitonirani primeri tipa ziˈma ap B in C v slovenščini niso osamljeni, ampak jih je mogoče prepoznati celo v ...drugih, od terskega narečja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim > *zīmȁ > *zíːma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz časa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na prednaglasno dolžino *zīmȁ > *zíːma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega.
Prispevek predstavlja izdelavo korpusa Trendi, prvega spremljevalnega korpusa za slovenščino. Trenutna različica Trendi 2023-02 pokriva besedila od januarja 2019 do konca februarja 2023, vsebuje pa ...že več kot 700 milijonov pojavnic oz. več kot 586 milijonov besed. Namen korpusa je, da tako strokovni kot nestrokovni javnosti ponudi podatke o aktualni jezikovni rabi in omogoči spremljanje pojavljanja novih besed ter upadanja ali naraščanja rabe že obstoječih. Poleg same vsebine predstavimo tudi metodologijo in načela izdelave korpusa. Drugi del prispevka opisuje razvoj algoritma za avtomatsko kategorizacijo besedil z novičarskih portalov, ki je bil pripravljen za potrebe korpusa Trendi in tudi drugih korpusov s tovrstnimi besedili. Za namene algoritma je bil izdelan nabor 13 tematskih kategorij, ki so v veliki meri prekrivne z mednarodnimi standardi in kategorijami v primerljivih korpusih drugih jezikov. Na besedilih, označenih s kategorijami, smo naučili več različnih jezikovnih modelov in z najprimernejšim dosegli visoko zanesljivost določevanja tematike besedilom.
Zaradi izboljšanja strojnih prevajalnikov v zadnjih letih se pogosto sprašujemo, ali bi ta orodja nekoč lahko nadomestila človeškega prevajalca. V članku predstavimo rezultate ankete o uporabi ...strojnih prevajalnikov med študenti francoščine ljubljanskega Oddelka za prevajalstvo, nato pa se posvetimo analizi napak v prevodih štirih besedil iz francoščine v slovenščino, ki smo jih pridobili z Google Prevajalnikom in DeepLom. Analiza je pokazala, da je DeepL nekoliko boljši od Google Prevajalnika, ki se je z leti sicer izboljšal, vendar kakovost strojnega prevoda iz francoščine v slovenščino še vedno ni na ravni človeškega, pri čemer izstopajo leksikalne napake pred slovničnimi in slogovnimi napakami. Večina študentov si pri prevajanju iz francoščine v slovenščino pomaga s prevajalniki in meni, da so zaradi tega njihovi prevodi boljši, obenem pa ne vedo, ali imajo dovolj znanja za njihovo popravljanje. Zato ni dovolj, da študente naučimo zgolj to, da bodo sami znali odlično prevajati, temveč se moramo pri njihovem izobraževanju osredotočiti tudi na razvoj kompetenc za popravljanje strojnih prevodov, saj obstaja velika verjetnost, da bodo prevajalci v prihodnosti večinoma postali popravljalci strojnih prevodov.
Prispevek analizira, kako lahko prozodično označevanje naglasov Juraja Križanića prispeva k razumevanju refleksa praslovanskega starega akuta v njegovem kajkavskočakavskem narečju 17. stoletja. ...Narečje Juraja Križanića namreč izstopa po tem, da v enozložnih besedah pred pavzo ohranja razlikovanje med dvema izrazitima tonoma: starim akutom in kratkim neoakutom. Na podlagi kompleksnih premen dveh kratkih naglasov in posebnega obnašanja rastočega naglasa pri vprašalnicah ter s primerjavo s slovenščino sklepamo, da se je stari akut v Križanićevem narečju odražal kot kratki rastoči ton. Zelo verjetno je, da je bil stari akut tudi pred krajšanjem rastoč.
Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do ...navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini.
PDF
