V Sloveniji smo naravno skladnjo celovške šole razširili v "našo teorijo", ki preučuje vedenje (bolj ali manj) sopomenskih skladenjskih izrazov, tu imenovanih skladenjske dvojnice. Naša teorija je ...ponazorjena z nekaterimi oblikoslovnimi in (obliko)skladenjskimi vidiki slovenskih glavnih števnikov. Gradivo je razdeljeno na 7 "izpeljav" (katerih vsebina je navedena v angleškem povzetku sestavka).
Prispevek ugotavlja odstopanja od veljavne norme v romanskih jezikih v treh skladenjskih pojavih, v sosledici časov, v rabi dvojne nikalnice, v sklonskih oblikah oziralnega zaimka, in sicer v ...romunščini ter v stičnih območjih slovanskega in romanskega sveta, razen romunščine danes samo še v Istri in v Julijski krajini. V obratni smeri pa ugotavlja taiste skladenjske kalke v slovenščini tega stičnega ali jezikovno mešanega ozemlja.
Slovenski pogovorni jeziki so del socialnih zvrsti slovenskega jezika. Oblikujejo se tudi pri govorcih, ki iz domačega narečnega govornega okolja (prekmurski beltinški govor in gorenjski mengeški ...govor) zaradi šolanja na srednji šoli prihajajo v slovensko središče. Tu predvsem v formalnih govornih položajih ob sovplivanju izvornega narečja in knjižnega zbornega jezika oblikujejo nekoliko pokrajinsko obarvan pogovorni jezik.
Na podlagi domače in tuje literature je utemeljena razlika med širšo oznako publicistika in ožjo poročevalstvo. Slednjo razumemo kot dejavnost dnevniškega obveščanja javnosti. V njenem okviru so ...raziskave na sodobnem gradivu potrdile jezikovne in stilistične posebnosti, ki so se razvile kot posledica izbora iz knjižnega jezika zato, da bi opravljale svojo vlogo v poročevalskih besedilih. Posebnosti teh besedil tvorijo poročevalski stil. Prav zato je v okviru publicistične funkcijske zvrsti smiselno govoriti o poročevalski podzvrsti, ki jo tvorijo poročevalna in presojevalna poročevalska besedila.
Slovarsko večpomenskost, ki se uresničuje kot specifična jezikovnosistemska danost posameznega jezika, je predvidoma mogoče pokazati s tipologijo znotrajleksemskih medpomenskih povezav, obstoječih v ...danem jeziku. Slovensko leksikalno pomenoslovje A. Vidovič Muha s prvo teoretično zasnovano predstavitvijo slovarske večpomenskosti slovenskega jezika prinaša merila tipologiziranja slovarske večpomenskosti, utemeljena v tipih sprememb pomenskosestavinske zgradbe. Preizkus ugotovljenih tipologizirajočih meril na obsežnejšem gradivu kaže njihovo učinkovitost pri izključevalnem razločevanju prepoznavnih tipov slovarske večpomenskosti slovenskih samostanikov in nakazuje možnosti novih tipoloških meril.
