Prispevek nudi vpogled v razvoj sodobnega pesništva v Italiji (1945-2016), ki nastaja v presečiščnem pasu med slovensko in italijansko književnostjo ter v neposrednem stiku z italijanskim lokalnim ...slovstvom. Od konca druge svetovne vojne do danes je nastal velik korpus pesniških besedil, iz katerih pronica bivanjska in duhovna empirija prostora. Pregled opušča individualne avtorske poetike in zasleduje skupen umetniški jezik posameznih obdobij, tj. vsebinske formulacije, ki se ponavljajo v več besedilih pri različnih avtorjih in postanejo sčasoma ustaljene podobe z jasno opredeljeno semantiko. V podobnih koordinatah razbiram izbiro umetniškega jezika, ki je po Lotmanu (2010: 28) "nosilec informacije" in tako kot snovno gradivo "poustvarja model sveta".
V prispevku so dvojezičnim pripovedovalcem del Andreja E. Skubica in Gorana Vojnovića pripisane značilnosti družbenega profila. Ob primerih sodobnih proznih del je problematizirana povezava, ki se ...večkrat vzpostavlja med družbenim profilom prvoosebnih pripovedovalcev in osebnim profilom avtorjev. Glede na primerljive značilnosti družbenega profila dvojezičnih pripovedovalcev, ki se identificirajo s skupnostjo potomcev priseljencev, v delih avtorjev, katerih osebni profil ne sovpada s profilom prvih, prispevek zagovarja stališče, da v obravnavanih delih vzpostavljeni dialog z družbeno resničnostjo izrisuje večkulturno podobo slovenske družbe - kot refleksijo širše sodobne evropske družbe.
Prispevek je posvečen problematiki preučevanja potopisov, ki so jih na Slovenskem ustvarile ženske konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. V centru pozornosti so potopisi Luize Pesjak, Marice ...Strnad, Marice Gregorič Stepančič, Marije Kmet in Alme Karlin. Žensko potovanje ima v kulturi poseben status. Obravnavajo se trije aspekti: žanrska specifika besedil (informacija o namenu potovanja, kategorija svoj/drugi/tuji), družbenospolna in nacionalna problematika ter njihova povezava - v tem obdobju se začenja boj za žensko emancipacijo in se aktivno izoblikuje slovenska nacionalna identiteta.
V prispevku posebno pozornost posvečamo hrvatarjem, sezonskim migrantom, ki so odhajali na delo v hrvaške gozdove. Za opazovanje tega pojava smo primerjali informacije, ki jih ponujajo publicistični ...zapiski v slovenskem tisku, in tudi književna besedila Janeza Trdine, Antona Hrena Kompoljskega, Lee Fatur in Zofke Kveder. Na temelju analize publicističnih tekstov sklepamo, da so hrvatarji dokumentalistično opisani kot delovni ljudje, ki se borijo za svojo eksistenco. Književni teksti so literarno nadgrajeni z emocionalnimi prikazi karakterjev in okolja, v katerem živijo.
Pripovedništvo Brede Smolnikar izhaja iz življenjskih pripovedi, ustne zgodovine ter kolektivnega in osebnega spomina, vezanih na primestno družbeno-gospodarsko strukturo Kamniško-Domžalskega polja, ...a to gradivo presega, tako da ga transformira v singularno poetsko fikcijo in z njim nagovarja širše, družbeno-prostorsko nedoločeno občinstvo. Emancipatorične poteze ženskega pisanja v strukturi in tematiki pripovedništva Brede Smolnikar se na ravni literarnega posredništva ujemajo z avtoričinim vztrajanjem pri neodvisnosti samozaložništva.
V prispevku so obravnavane osnove, procesi in funkcije mitičnih transformacij v pesniškem ciklu Odisej Gregorja Strniše. Doumevanje preteklosti nam da zaznati deridajevsko igro razlik, dvoumnosti, ...subjekt Strniševe poezije pa odkriva potepuško izkušnjo humanitete kot izkušnjo izven tradicionalnega metafizičnega diferenciranja življenja in smrti. Strniševa nova mitologija omogoča, da se podobe starodavnih svetov ponovno vzpostavijo s pomnoženimi perspektivami, da se to posreduje s pomočjo kompleksne optike spoznanj o preteklosti in da se tako določi izkušnja 20. stoletja. Nov mitični svet Gregorja Strniše predstavlja skrivnostno dimenzijo, v kateri so znaki nevidnega istočasno tudi namigi in skrivajo ne le eksotičen pomen preteklosti, ampak tudi mračno ontološko izhodišče seštevka preteklih dogodkov in zgodb o njih.
