Članek temelji na skrbni analizi tako znanih kot tudi doslej neupoštevanih arhivskih virov in prinaša več izvirnih in doslej spregledanih dejstev o Veliki Marijini bratovščini na Dravskem polju, ...Marijini bratovščini v kapeli Žalostne Matere Božje v Celju in njuni združitvi. Avtorici je uspelo ugotoviti, da so bili grofje Celjski člani dravskopoljske bratovščine, da je bila prestižna kapela, ki so jo v Celju zgradili grofje Celjski, bratovščinska in da je bil proces združitve celjske in konjiške bratovščine v teku najverjetneje že v 15. stoletju. Najpomembnejšo vzpodbudo za odločitev, da tudi celjska kapela postane bratovščinska, bi lahko predstavljala kapela sv. Jurija pri avguštinskem samostanu na Dunaju, s katero so bili grofje Celjski tesno povezani.
Članek na podlagi analize znanih in novoodkritih arhivskih virov, novih spoznanj o srednjeveških poslikavah, sklepnikih z grbi ter o arhitekturni in stavbnoplastični pričevalnosti kapele prinaša ...spremenjeno razlago o srednjeveški stavbni zgodovini kapele. Opravljena raziskava kaže, da je bila konjiška kapela zgrajena kot enotna gradnja oziroma kot štiripolna bratovščinska kapela, ki je bila že v zadnji tretjini 14. stoletja tudi obokana. Grbovni sklepniki grofov Celjskih, gospodov Wallsee ter, kot je predlagano v tem prispevku, duhovnika in pozneje arhidiakona Jakoba Dürra kažejo na tesno povezavo z vplivno bratovščino, ki je imela v kapeli svoj sedež, hkrati pa prosopografske študije izpričujejo njihovo tesno prepletenost prav v času gradnje kapele.
Valentin Fabri je eden vidnejših duhovnikov zadnje petine 15. in prvega desetletja 16. stoletja na Slovenskem. Bil je župnik v Slovenskih Konjicah in arhidiakon savinjskega arhidiakonata, župnik v ...Vuzenici, od leta 1497 do smrti leta 1509 pa tudi prošt v Dobrli vasi (Eberndorf) in arhidiakon v Podjuni (Jauntal). Pod njim je prišlo do prezidav v konjiški in vuzeniški župnijski cerkvi, v dobrolski kapiteljski cerkvi pa so se gradbena dela nadaljevala. Medtem ko je njegov gradbeni angažma z umetnostnozgodovinskega vidika analiziral Matej Klemenčič, se pričujoča razprava osredotoča na Fabrijeve socialne vezi. Te je Fabri tkal v domačem konjiškem okolju, med študijem na Dunaju (in najbrž še kje) ter v času kariere. Na podlagi virov narejena rekonstrukcija oseb, povezanih s Fabrijem, je lahko uporabno izhodišče za nadaljnje obravnave Fabrijevega gradbenega delovanja. Med osebami, zanimivimi tudi v širšem historiografskem smislu, izstopajo plemiči iz vrst nekdanje klientele Celjskih in pripadniki višje duhovščine.
Gospa Frančiška Kostanjšek je bila zadnja stanovalka v Žički kartuziji oz.Zajckloštru kot mu rečemo domačini. Stanovala je v poslopju, kjer je danes muzej. Ko smo obiskovali kartuzijo je dim iz ...dimnika kazal da v kartuziji nekdo živi. Gospa Kostanjšek je dočakala začetek obnove kartuzije in z zanimanjem spremljala dela. Umrla v 95.letu starosti in s tem se je tudi iz dimnika prenehalo kaditi…
Hiša trgovca Ropina je bila edina v Starem trgu Konjic, ki je konec 2. svetovne vojne pričakala požgana. Govori se, da jo je Karl Ropin požgal sam, ko se je moral umakniti pred koncem vojne v ...Avstrijo… Nekateri pa vedo povedati, da so jo požgali Kozaki, ko so plenili po Konjicah na začetku maja 1945.Požgano hišo so podrli in zgradili novo, katera je Konjičanom ostala v spominu po najboljšem kruhu-Pekarna Rogla.
Fotografiji sta iz arhiva družine Rudolf, ki je živela v Konjicah, in jih je posredoval potomec Peter Lauppert-Peharnik iz Dunaja. Po njegovi presoji sta iz iz leta 1916. Na fotografijah je sejem ...pred župnijsko cerkvijo sv.Jurija v Konjicah.
Hiša, ki je nadstropje višja od ostalih v konjiškem Starem trgu, se je do leta 1941 imenovala Okrajno glavarstvo. Leta 1941 je nemška oblast imenovala za župana trga konjiškega frizerja Avgusta ...Radiča (28.8.1885-14.5.1945), ki je imel svoje uradne prostore v glavarstvu, na katerem je bila med vojno nad vhodom tabla z nemškim napisom :Der Bürgermeister des Marktes Gonobitz (Župan trga Konjice)Hiša ima še danes nespremenjeno zunanjo podob,njen naslov pa je Stari trg št.5
V osemdesetih letih je v konjiškem parku, kjer je danes vhod na otroško igrišče, stal odslužen ameriški tank Sherman, ki je bil eden izmed 599 tankov, ki jih je tedanja Jugoslavija dobila po sporu s ...Informbirojem. Tank je bil prava atrakcija in tudi sam sem se igral v njemu. Spomnim se vonja po mazivih in gorivu… Kupolo smo lahko premikali…Z osamosvojitvijo Slovenije so tank odstranili (razrezali)…Res je, da ni sodil v zgodovinski park Windischgraetzov, vendar je zanj obstajal v Konjicah kakšen drug prostor, kjer bi še danes lahko bil znamenitost Konjic…
Dixie-08 je nastal v okviru Prosvetnega društva »Svoboda« Slovenske Konjice in je igral dixieland glasbo med leti 1960 in 1963. Člani 8-članskega banda so bili od leve proti desni Alojz Kovše – ...saksofon, Roman Fonda – trobenta, Tone Fonda – harmonika, Marijan Kovše – pozavna, Jože Kuzman – bobni, Alojz Groleger – klavir, Tone Obrul – kitara in Emil Trefalt – kontrabas. Band sta vodila Alojz in Marijan Kovše. Poleg stalne zasedbe, sta sodelovala kot pevca Ivan Jureša in Breda Kovše, ter kot gosta Ivo Umek – klavir in Andrej Koren – trobenta. Dixie-08 je imel koncerte v Konjicah, v Celju, na Dobrni in v Rečici ob Savinji; v Rogaški Slatini pa so imeli koncerte s plesom v Hotelu Pošta (na fotografiji) in Bellevue.Roman Fonda: “Band je bil v tistem času eden najboljših in se je med drugim uvrstil na tekmovanju leta 1961 na Dobrni na prvo mesto ansamblov, ki so igrali pretežno dixieland glasbo. Zanimiv je podatek, da je band še isti dan po zmagi dobil angažman za legendarni ” MLADINSKI PLES ” v Narodnem domu v Celju.”
