The book 'In the moonlight glow. Outlines of mythic characters in the villages of Lokev and Prelože in the context of Slavic mythology' is a rarity on the European scale in the field of pre-Christian ...beliefs. What makes it so valuable is that it is a first-hand record of these beliefs, as they were told to the author by people close to him, grandmothers, grandfathers and villagers, who preserved their old-faith beliefs and rituals until the last century. The book is therefore an inexhaustible source of old- faith practices, beliefs, sacred places and other folklore traditions in the villages Lokev, Prelože and their immediate neighborhood. As such, it is one of the main sources of study in Slavic mythology, as well as in general and monument to the integration of karst-nature and its people.
The scientific monograph ('A Written Record of Live Storytelling') brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It ...addresses threeContext, Texture and Transcoding of Stories Told Live by Tina Kravanja from Bavšica” brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It addresses three levels of a folklore event – context, texture, and text – in the narration of folklore stories. Each level, especially context, is further enhanced with the theoretical findings derived from the author's own field work, e.g. defining storytelling meeting as alternation of stories, told in more artistic expression, and of linking texts told in an everyday. Linking texts are important cohesive ties of storytelling event as whole. The book also deals with defining of six roles of the participants who influence the course of storytelling event, etc. The monograph also attempts to solve the problem of putting down oral stories onto paper. To preserve as much information as possible, it proposes transcription as well as transcoding with the help of accurate phonetic transcription, concurrent notes on the texture, and a description of the context. The methods are explained with the phonetic transcription of 22 stories told by Tina Kravanja from Bavšica during a single field visit.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Mejnik na ledini Pod lisičino označuje stičišče ozemelj treh posesti, Rodika, Dan in Kačič. Tudi tega mesta na tromeji vasi se drži ...izročilo o bajnem bitju. Tod mimo naj bi namreč čez prelaz Prelovec z velikim truščem in ognjem drvela šembilja. O tem naj bi pričali sledovi kolesnic v skali Pod lisičino. Zraven so vidni stolčki z luknjo za rep od hudiča in malih hudičkov ob potoku, kjer so se mali hudički »zamotili« in pomočili noge v potok.Šembilja je na Krasu in v Brkinih videna kot strašljivo bajno bitje povezano z demonskim svetom. V njej so prepoznavali hudiča ali čarovnico na ognjeni kočiji, samo ognjeno kočijo s konji ali brez in podobno. Na sploh je bila njena pojava povezana z ognjem, strašnim truščem in grmenjem. Navadno se šembilja lepi na arheološko prepoznavne starejše poti iz antike ali prazgodovine, ostanki katerih so ponekod še opazni v obliki kolesnic (Lokev, Zavrhek). Po ljudskem izročilu naj bi mimo Pod lisičine potekala rimska cesta Lokev-Materija, kar so potrdile tudi arheološke raziskave (vendar ne gre za šembiljine kolesnice). Hkrati je rek, greš hitro kot šembilja, oznaka za neverjetno hitrost, tako so zato rekli tudi prvim avtomobilom v Matarskem podolju.” (Mitski, 2020, 26)Skulptura: “Rezan pokončni blok apnenca je mestoma oblikovan v podobo hudiča kot kočijaža, ki v roki drži bič. Na zadnji strani je izdelan njegov hrbet in rep. Telo hudiča se na mestih ‘izriše’ iz kamnitega bloka. Čeprav šembilja predstavlja nekaj drvečega, hitrega, je upodobljena v trenutku mirovanja. Iz pogleda in prikritega nasmeška razberemo, da hudič uživa v divjanju in je upodobljen v trenutku, ko se želi znova pognati v dolino.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Šembilja je izdelala Sibila Leskovec.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in ...Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Baba je bil kamnit, približno tri metre visok in štiri metre širok blok, v katerem so Rodičani videli podobo ženske s poudarjenimi ...ženskimi atributi.” (Hrobat 2010, 185)Baba je v izročilu povezana z vremenom. V slovanskem in italijanskem svetu so po hribih ali skalah z imenom baba, la vecchia- starka, napovedovali dež. Povezava z mokroto je vidna tudi v pridevnikih kamnitih bab, ki veljajo za blatne, »šmrkave«. Otroke so strašili, da jih bodo morali ob prvem odhodu mimo njih poljubiti in podobno. Beseda baba ima še veliko različnih pomenov v slovanskih jezikih, ki so na eni strani povezani s smrtjo, starostjo, nerodovitnostjo, po drugi strani pa z vitalnostjo, mladostjo, rodovitnostjo. Obredi pri skalnih babah pričajo o njenem predkrščanskem čaščenju. V slovanski mitologiji baba predstavlja boginjo Mokoš.V rodiških pravcah je več zgodb o babi.“Če boste dandanašnji iskali babo v Grižah, jo boste iskali zaman. Leta 1989 so napeljevali kraški vodovod iz Rodika na Kozino. Trasa je šla po babinem ozemlju. Minerci so rodiško babo z veseljem razstrelili. Tako je izginil največji monoliten kamen na rodiškem konfinu.” (Peršolja 2000, 194-195)Skulptura: “Iz skal, ki so ostale po eksploziji, sva z ženo Mariko na kraju sestavila lik mandorle kot simbola maternice življenje.” (Pogačnik 2020, 95) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in ...Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Smernice, ki sem jih upoštevala pri oblikovanju, so se nanašale predvsem na skladnost med estetiko in tehnološkim procesom. Ena od vodilnih tem je bila seveda zgodba, na kateri je temeljil motiv, ki je prikazan. Nekaj motivov mi je predstavila somentorica Špela Šedivy, saj je imela že določene koncepte tudi za ostale lokacije, vendar je dovolila manevrski prostor za možne popravke ali drugačne ideje. Pri ustvarjanju motiva je pomagala tudi sošolka Iva Vita Hostnik, ki je za to lokacijo izdelala kip konjske lobanje. Odločile smo se, da so glavni elementi zgodbe poleg konjske lobanje tudi zaklad in štrige, ki razčetverijo vedamca. Strinjale smo se, da to poenostavimo tako, da so prikazane le roke, ki vlečejo in trgajo narazen draperijo. Ta ponazarja moškega, ki je želel izkopati zaklad. Ker je bilo določeno, da bo na lokaciji stalo sedem kamnitih kipov, jih je od tega pet z uprizorjenim bojem med čarovnicami in moškim.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF