Hiša v kateri je bil leta 1887 rojen slovenski pesnik, dramatik, ravnatelj Drame in vojaški častnik Pavel Golia. Podkletena nadstropna trška hiša ima devetosno fasado in v osrednji osi kamnit portal ...z letnico 1850. Zgrajena je bila v drugi pol. 19. stol. V tridesetih letih 20. stoletja se je imenovala Groskova hiša, bila je last trgovca Ivana Groska, ki je v njej imel tudi trgovino.Danes se v njej nahajata Center za socialno delo Trebnje in pošta.
Pisateljska grobnica je s petimi metri višine največji nagrobni spomenik na Navju. Gre za neorenesančni stanski nagrobnik s pilastri, z volutami in s polkrožnim zaključkom, ki posega v arhitekturni ...repertoar 17. stoletja. Na sredi napisne plošče je bila prvotno pritrjena velika palmova veja z lipovim in lovorovim vencem, ki je simbolično govorila o zmagi nad smrtjo, večnosti, nesmrtni slavi in o pomenu za slovenski narod.Nagrobnik je naročilo Pisateljsko podporno društvo iz Ljubljane. Odkrili so ga 31. oktobra 1888, izdelali so ga v ljubljanski kamnoseški delavnici Alojzija Vodnika po načrtu deželnega inženirja, Čeha Jana Vladimirja Hraskega. Stroški nagrobnika in grobnice so znašali več kot 1400 goldinarjev. Uporabili so repentaborski, šentanski in salzburški kamen ter beljaški ter kararski marmor. Rastlinski okras iz kovanega železa je izdelal Janez Spreitzer iz Ljubljane, ograjo iz kovanega železa pa Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Okras je bil na spomeniku še leta 1951. V grobnico pod arkadami na Navju so 1938 prenesli posmrtne ostanke vseh 10 pokojnikov in prestavili obnovljeni spomenik. Prva imena na plošči ob odkritju so bila Božidar Raič, Fran Levstik ter Anton Raič. Zadnja sta bila pokopana Anton Aškerc in Josip Stritar, vendar ima slednji svoj spomenik in ni napisan na pisateljskem nagrobniku. V pisateljski grobnici so pokopani: Fran Gestrin (1. 12. 1865 – 15. 8. 1893, Ljubljana), pesnik in pisatelj, prevajalecAnton Aškerc (9. 1. 1856, Globoko pri Rimskih Toplicah – 10. 6. 1912, Ljubljana), pesnik, arhivarBožidar Raič (9. 2. 1827, Sv. Tomaž na Štajerskem – 6. 7. 1886, Ljubljana), deželni in državni poslanec, slovenski pisatelj, župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Bil je zaveden mož, pobudnik taborov, prizadeval si je za šole s slovenskim učnim jezikom. Geslo Rodu pravico je imel vrezano na pečatnem prstanu. Anton Raič (19. 4. 1845, Mala Nedelja – 16. 9. 1888, Praga), Božidarjev nečak, cesarsko kraljevi profesor na veliki realki v Ljubljani, zgodovinar, odbornik in tajnik Pisateljskega društva, pisal je strokovne knjige. Simon Rutar (12. 10. 1851, Krn pri Tolminu – 3. 5. 1903, Ljubljana), zgodovinar, geograf, publicist, zbiralec ljudskega slovstva, utemeljitelj slovenske arheološke terminologije. Blag mu bodi spomin! Ivan Nep. Resman (24. 4. 1848, Otok pri Mošnjah – 5. 1. 1905, Ljubljana), železniški postajenačelnik v pokoju, pesnik, publicist, dopisnik Slovenskega naroda in Ljubljanskega zvona, narodnjak, pokrovitelj Dragotina Ketteja. Verzi na plošči so iz njegove pesmi Povejte (1897). Fran Levstik (28. 9. 1831, Spodnje Retje pri Velikih Laščah – 16. 11. 1887, Ljubljana), cesarsko kraljevi skriptor v licealni knjižnici, pesnik, pripovednik, kritik, jezikoslovec, urednik. Bil je idejni vodja mladoslovencev. Verze za njegov grobni napis je prispeval Josip Stritar. Ivan Železnikar (28. 12. 1839, Stiška vas – 26. 1. 1892, Ljubljana), urednik Slovenskega naroda, eden prvih poklicnih časnikarjev na Slovenskem. Andrejčkov Jože – Podmilšak (24. 3. 1845, Krašnja – 24. 12. 1874, Ljubljana), ljudski pripovednik, pesnik, prevajalec. Josip Stritar (6. 3. 1836 – 25. 11. 1923, Rogaška Slatina), pesnik, častni meščan Ljubljane. Na nagrobniku je zapisano tudi ime kamnoseka: Vodnik. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Prejemniki Golievih priznanj in plaket aprila 1996. Na fotografiji je Igor Teršar (glasbenik, dolgoletni direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, sedaj generalni direktor Direktorata za ...ustvarjalnost), takratnja županja Marica Škoda, lani preminula operna primadona Vilma Bukovec Kambič, Tone Pavček, prejemnica Golievega priznanja Zvonka Falkner in drugi.
Vabilo na dogodke ob Golievem spominskem dnevu leta 2006. Slovenska akademija je potekala 7. aprila 2006 na CIK Trebnje. Na njej so podelili Golieva priznanja za delo na področju kulture Tatjani ...Mihelčič Gregorčič, Barici Kraljevski, Ivanki Višček, Niku Borštnarju in Pevskemu zboru Društva vinogradnikov Šentrupert.
