V prispevku predstavljamo razumevanje besedotvorne produktivnosti, kakršnega je na korpusni metodologiji konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja utemeljil Harald Baayen. Baayenov način ...izračunavanja produktivnosti P smo preizkusili na desetih slovenskih priponskih obrazilih, ki tvorijo samostalniške navadne izpeljanke iz glagolov, in sicer izpeljanke moškega spola s pomenom človeškega vršilca dejanja. Šlo je za obrazila -vec, -telj, -ež, -uh, -avh, -ar, -lec, -ač, -aj in -ant. Polavtomatski postopek pridobivanja podatkov smo izvedli na korpusu pisne slovenščine Kres ter med drugim ugotovili, da sta število tvorjenk, katerih del je določeno obrazilo, in produktivnost P tega istega obrazila lahko (zelo) različna. Npr.: največ tvorjenk izmed naštetih je tvorilo obrazilo -lec, medtem ko je bil P najvišji pri obrazilu -ež. Na podlagi podatkov iz Kresa smo nato prikazali še seznam obravnavanih obrazil skupaj s tvorjenkami, tj. seznam, kakršen bi lahko bil del nove slovnice slovenščine, ter ga na kratko komentirali, v zaključni razpravi pa smo se nato opredelili še do nekaterih prednosti in slabosti prikazanega pristopa.
Na osnovi tega in analiziranih primerov smo izdelali tipologijo glagolov z oslabljenim pomenom in oblikovali merila za določanje oslabljenopomenske rabe glagolov.
Podrobno k univerzalnemu dojemalnemu modelu, ki razlaga medjezikovno razhajanje in enoti raznolikost jezikov sveta Članek je posvečen razlagi delovanja univerzalnega dojemalnega modela, ki enoti ...različne jezike in razkriva vzroke za medjezikovno razhajanje. Razlaga sloni na tako imenovanih stopnjah dojemalne sheme, kjer je v obdobju oblikovanja osnovnih jezikovnih struktur najbolj važno povrhnje dojemanje.
Taking the work of Vladimír Hurban Vladimírov (pseudonym VHV, 1884 – 1950) as its prism, the article aims at providing an insight into the state of the language and the issue of language politics in ...the interwar period in the Slovak linguistic enclave in Vojvodina, Serbia. The article analyses the linguistic work of VHV and addresses the topic of language planning. VHV, in his attempts at strengthening the knowledge of their mother tongue among Slovaks in Serbia, took an active part in the forming of the modern Slovak language. He published linguistic essays in local periodicals and developed language courses for the locals. He taught Slovak in two basic courses – in 1925 and 1943 – in Stara Pazova. The students of his second course used Slovačka slovnica (1942) – a grammar book written by the Croatian Slovakophile Josip Andrić (1894 – 1964). The level of the knowledge of the language among the locals and the lack of specialised and normative publications prompted VHV to explain phenomena pertaining to Slovak orthography, morphology, lexicology, etymology and dialectology. He advocated for an etymological orthography and was of the opinion that orthography should only reflect the standard and codified variation of the language.
Načrtni (celo umetni) posegi v rabo jezika so prisotni že od samega začetka oblikovanja knjižnega jezika. Zahteva po radikalni feminizaciji tako ni osamljen primer, pač pa le eden izmed mnogih, ki so ...se razvrstili skozi zgodovino slovenskega jezika. V príspevku, izhajajoč iz omenjene trditve, predstavimo možen koncept inkluzivne slovnice za slovenski jezik.
Prispevek je poskus širšega pregleda pojavljanja nominalizacije v slovenskem jeziku na podlagi korpusno osnovane primerjave izvirnih slovenskih besedil različnih žanrov in prevodov iz izbranih tujih ...jezikov (italijanščine, angleščine, nemščine, francoščine). Izkaže se, da je nominalizacija izrazito žanrsko in registrsko pogojen fenomen, ki svoje mesto najde v praktično vseh vrstah diskurza.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd.
Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
Štúdia sa zameriava na stav jazyka a otázky jazykovej politiky v medzivojnovom období v slovenskej jazykovej enkláve vo Vojvodine v Srbsku prostredníctvom diela Vladimíra Hurbana Vladimírova ...(pseudonym VHV, 1884 – 1950). Podáva analýzu jazykovedných prác VHV a venuje sa problematike jazykového plánovania. S cieľom pozdvihovať a posilňovať povedomie Slovákov o materinskom jazyku sa VHV aktívne zapojil do formovania podoby modernej slovenčiny, pričom jeho platformou sa stali miestne periodiká a jazykové kurzy pre domáce obyvateľstvo. Vyučovanie slovenčiny realizoval v dvoch základných cykloch v rokoch 1925 a 1943 v Starej Pazove. Frekventanti druhého kurzu používali ako učebnicu slovenčiny gramatiku Slovačka slovnica (1942), ktorej autorom je chorvátsky slovakofil Josip Andrić (1894 – 1964). Jazyková situácia domáceho obyvateľstva a nedostatok odborných a normatívnych publikácií priviedli VHV k myšlienke ozrejmovať a vysvetľovať lingvistické javy týkajúce sa slovenskej ortografie, morfológie, lexikológie, etymológie i dialektológie, pričom zastával myšlienku zotrvania pri etymologickom pravopise a presadzoval názor, že pravopis musí zachytávať len ustálenú a kodifikovanú podobu jazyka.
Pričujoča raziskava se osredotoča na učinke pomenskega poučevanja španskega člena z vidika kognitivne slovnice z uporabo empirične raziskave. Njen osrednji cilj pa je zagotoviti učečim se operativni ...model za španski člen in v razumevanje usmerjen model poučevanja. Poleg tega želimo odpreti raziskovalno polje v smeri zagotavljanja spoznavnih orodij, ki bi učečim se v okviru eksplicitnega poučevanja španskega člena pomagala pri tvorjenju pomena v tujem jeziku, za kar se je zdel najprimernejši operativni model za španski člen, vzpostavljen na podlagi teoretskih okvirov kognitivne slovnice (Langacker 2008, Cifuentes Honrubia 1989 in López García 2005). Zato smo naredili operativni model za španski člen, vzpostavljen na podlagi teoretskih okvirov kognitivne slovnice (Ruiz Campillo 1998, Dirven y Radden 2007, Castañeda 2014, Montero 2014b in Santiago 2016) in oblikovali model poučevanja procesiranja, kot ga utemelji Van Patten (1993, 1996, 2002).
PDF
