In Other Words Schiffrin, Deborah
02/2006, Letnik:
v.Series Number 21
eBook
What we say always consists of prior words, structures and meanings that are combined in new ways and re-used in new contexts for new listeners. In this book, Deborah Schiffrin looks at two important ...tasks of language - presenting 'who' we are talking about (the referent) and 'what happened' to them (their actions and attributes) in a narrative - and explores how this presentation alters in relation to emergent forms and meanings. Drawing on examples from both face-to-face talk and public discourse, she analyses a variety of repairs, reformulations of referents, and retellings of narratives, ranging from word-level repairs within a single turn-at-talk, to life story narratives told years apart. Bringing together work from conversation analysis, interactional sociolinguistics, cognitive semantics, pragmatics, and variation analysis, In Other Words will be invaluable for scholars wishing to understand the many different factors that underlie the shaping and re-shaping of discourse over time, place and person.
The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
Ce troisième article d´une série veut montrer la résilience sociolinguistique par l’analyse qualitative et quantitative d’un corpus tiré des discours du groupe PEGIDA en Allemagne entre 2015 et 2016. ...Ainsi le vocabulaire concret de la guerre en usage analysé dans cet article montre non seulement une co-évolution et une co-adaptation face à la crise des réfugiés mais aussi une spirale linguistique sociétale dans le discours public.
How does writing relate to speech? What impact does it have on social organisation and development? How do unwritten languages differ from those that have a written form and tradition? This book is a ...general account of the place of writing in society. Drawing on contemporary and historical examples, from clay tablets to touchscreen displays, the book explores the functions of writing and written language, analysing its consequences for language, society, economy and politics. It examines the social causes of illiteracy, demonstrating that institutions of central importance to modern society are built upon writing and written texts, and are characterised by specific forms of communication. It explores the social dimensions of spelling and writing reform, as well as of digital literacy, a new mode of expression and communication posing novel challenges to the student of language in society.
V Anglesko-slovenskem slovarju (Skerlj 1944) negativno zaznamovani izrazi ni - majo primerljivo zaznamovanih slovenskih ustreznic, kar je najbolj ocitno pri geslih darky in nigger, za kateri sta vseh ...izdajah kot ustreznici navedena le izraza crnec in zamorec. Za negativno zaznamovano geslo coon, ki se prvic pojavi v izdaji iz leta 1947, je kot ustreznica sprva naveden izraz zamorec, od izdaje iz leta 1957 dalje pa crnec. V izdaji iz leta 1960 prvic zasledimo geslo colored, pri katerem je kot ustreznica naveden izraz temnopolt. Tudi za vse izdaje Gradovega Anglesko-slovenskega slovarja (1965a) je znacilno neskladje v zaznamovanosti izvirnih in slovenskih izrazov, saj sta pri vseh preverjenih geslih kot ustreznici navedena izraza crnec in/ali zamorec (le pri geslu colored tudi izraz mulat), medtem ko najbolj slabsalnih slovenskih izrazov ne zasledimo - izraz nigger je npr. oznacen kot pogovoren, vendar je kot slovenska ustreznica naveden nevtralen izraz crnec. V Velikem anglesko-slovenskem slovarju (Grad, Skerlj in Vitrovic 1967) so izrazi coon, darky in nigger v vseh izdajah sicer oznaceni kot pogovorni, vendar je le pri slednjem geslu kot ustreznica naveden negativno zaznamovan izraz crnuh, medtem ko pri prvih dveh geslih zasledimo nevtralen izraz crnec. Ta izraz je ravno tako naveden pri geslih black, colored in negro - pri slednjem geslu sicer zasledimo tudi izraz zamorec, pri geslu colored pa izraz temnopolt. Izraza temnopolt in crnec sta pri vseh skupinah na prvem in drugem mestu, to rej sta najmanj zaznamovana. Za najmlajso generacijo je slednji izraz sicer nekoliko manj sprejemljiv kot za starejse, saj je povprecna vrednost najvisja pri skupini, ki se trenutno sola v osnovni oz. srednji soli. Izraza crnokozec in zamorec se izmenjujeta na tretjem in cetrtem mestu; zamorec je tretji najbolj sprejemljiv izraz pri sestih, crnokozec pa pri trinajstih skupinah. Izraz zamurc je pri vseh skupinah na petem mestu, najmanj sprejemljivi pa so izrazi crnuh, crnuhar in crnavs; slednji ima najvisjo povprecno vrednost pri enajstih skupinah, crnuhar pri sedmih, crnuh pa pri eni skupini. Pri sodelujocih, ki so stari med 30 in 59 let, so povprecne vrednosti pri izrazih zamorec, zamurc, crnuh, crnuhar in crnavs vedno enake ali visje kot pri ostalih starostnih skupinah, kar nakazuje, da se srednji generaciji uporaba slabsalnih poimenovanj za temnopolte zdi najmanj sprejemljiva. Pri osebah, ki imajo zakljuceno osnovno oz. srednjo solo, je senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte v povprecju nekoliko nizja kot pri tistih, ki se izobrazujejo na eni izmed stopenj terciarnega izobrazevanja oz. imajo taksno stopnjo izobrazbe zakljuceno. Pri slednjih so povprecne vrednosti nekoliko visje pri osebah s humanisticno oz. druzboslovno smerjo izobrazbe. Kljub navedenemu lahko sicer zakljucimo, da Slovenci v povprecju poimenovanja za temnopolte dojemamo precej podobno, saj razlike pri povprecnih vrednostih niso velike. V raziskavi smo ugotovili, da sta se zaznamovanost in pogostost uporabe dolocenih slovenskih poimenovanj za temnopolte skozi zgodovino obcutno spreminjali. V obdobju pred koncem prve svetovne vojne je izraz zamorec veljal za standardni izraz, med obema vojnama sta izraza crnec in zamorec imela primerljiv status, po drugi svetovni vojni je uporaba slednjega izraza precej upadla in crnec je postal standardni izraz. Tudi v obdobju samostojne Slovenije je izraz crnec uporabljan najpogosteje, obcutno se je povecala uporaba izraza temnopolt, medtem ko izraz zamorec zasledimo se redkeje kot v prejsnjih desetletjih. Izraz crnuh je v vseh obdobjih najpogosteje uporabljan negativno zaznamovan izraz, delez drugih poimenovanj za temnopolte pa je zanemarljiv. Slovenska senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte je do neke mere odvisna od starosti in stopnje ter smeri izobrazbe, vendar pa v povprecju kot najmanj in najbolj rasisticna dojemamo ista poimenovanja: najbolj nevtralen se nam zdi izraz temnopolt, razmeroma nezaznamovan je tudi izraz crnec, poimenovanji crnokozec in zamorec veljata ze za precej manj sprejemljivi, najbolj nesprejemljivi pa so izrazi zamurc, crnuh, crnuhar in crnavs. Analiza izbranih slovarjev je pokazala, da so bili negativno zaznamovani izrazi pogosto izpusceni iz slovarjev, kar je tudi sicer splosno znacilno za slovensko slovaropisje (nezMah 1997: 21-27, 71). Z raziskavo smo opredelili slovenski odnos do izrazoslovja za temnopolte, izsledki pa so lahko uporabni tudi na podrocjih prevodoslovja in prevajanja: kot pomoc pri vrednotenju prevodnih resitev v slovenskih prevodih in pri odlocanju za ustrezne prevodne resitve pri prevajanju poimenovanj za temnopolte. 14 Izvirna zaznamovanost poimenovanj za temnopolte v slovenskih prevodih kljub temu pogosto ni upostevana (truPeJ 2014: 94-102) - celo v primerih, ko bi bilo to kljucnega pomena za ohranjanje ucinkov izvirnika. To nazorno ponazarja primer iz Conradovega romana The Nigger of the Narcissus, kjer izraz nigger igra osrednjo vlogo pri konfrontaciji med mornarjema Belfastom in Waitom, ki se v izvirniku glasi: »'I've put my oilskin and jacket over that half-dead nayggur-and he says he chokes,' said Belfast, complainingly.-'You wouldn't call me nigger if I wasn't half dead, you Irish beggar!'« (Conrad 1897 2006). Ker je v prevodu uporabljen standardni slovenski izraz, motivacija za Waitov ogorcen odziv ni razumljiva: »'S svojim plascem in jopicem sem pokril tega na pol mrtvega crnca - on pa pravi, da ga dusi,' je potozil Belfast. - 'Ne bi me imenoval crnca, ce ne bi bil ze na pol mrtev, ti irski capin!'« (conrad - dolenc 1966: 71). Pogosto je v prevodih za razlicno zaznamovane izvirne izraze uporabljena ista slovenska razlicica. Potencialne posledice so razvidne iz prevoda dialoga med delavcem Byronom Bunchom in duhovnikom Gailom Hightowerjem v Faulknerjevem romanu Light in August, ki se v izvirniku glasi: »' Christmas is part nigger. About him and Brown and yesterday.' / 'Part negro,' Hightower says.« (Faulkner 1932 1977: 68). Mira Mihelic je za razlicno zaznamovana izraza nigger in negro uporabila isti pridevnik: »'Christmas ima zamorsko kri. O njem in Brownu in vcerajsnjih dogodkih se niste slisali.' / 'Zamorsko kri!' pravi Hightower.« (Faulkner - Mihelic 1952: 83). Medtem ko Hightower v izvirniku sogovornika opomni, naj ne uporablja rasisticnega izraza, temvec nevtralno razlicico, je v prevodu presenecen ali morda celo zgrozen nad informacijo, da ima Joe Christmas »zamorsko kri«. Neupostevanje izvirne zaznamovanosti izrazov lahko torej bistveno spremeni pomensko raven diskurza. Ce so v dolocenem besedilu poimenovanja za temnopolte uporabljena pogosto oz. igrajo pomembno vlogo pri karakterizaciji pripovednih oseb, nakazovanju razmerij moci ipd., lahko taksna prevajalska strategija (oz. pomanjkanje strategije) celo spremeni interpretativne moznosti besedila.
Příručka Základy sociolingvistiky je základním studijním podkladem pro studenty bakalářského studia oboru Český jazyk a literatura. Hlavním cílem tohoto materiálu je poskytnout orientační představu o ...sociolingvistice studentům, kteří se s tímto oborem dosud nesetkali, a usnadnit jim tak další, hlubší studium dílčích oblastí sociolingvistiky.Text slouží jako základní materiál pro přípravu ke zkoušce z předmětu Základy sociolingvistiky – struktura tohoto materiálu vychází z témat, která tvoří náplň jednotlivých přednášek tohoto předmětu.
The work presents the set of the 300 most well-known and most frequent proverbs, sayings and similar paremiological units in modern Slovene, its theoretical and methodological basis and also how it ...can be used in different phraseological and phraseographical tasks. The concept of the paremiological optimum was developed by Ďurčo and it combines the concept of the Permjakov’s paremiological minimum of the most well-known units with corpus-based and frequency-oriented analyses. 316 Slovene speakers were included in the sociolinguistic test and the top list of the 300 most well-known out of 918 units presented to them was additionally arranged according to their frequency in the FidaPLUS language corpus. Author presents different search procedures which he used in the language corpora. The paremiological optimum is modernized according to the most frequent form of each unit in the Gigafida language corpus. The comparative research of the Slovak and Slovene paremiology based on the paremiological optimum is presented in details. Author also describes how the data he gained can be used in the lexicography.
PDF
