Članek temelji na skrbni analizi tako znanih kot tudi doslej neupoštevanih arhivskih virov in prinaša več izvirnih in doslej spregledanih dejstev o Veliki Marijini bratovščini na Dravskem polju, ...Marijini bratovščini v kapeli Žalostne Matere Božje v Celju in njuni združitvi. Avtorici je uspelo ugotoviti, da so bili grofje Celjski člani dravskopoljske bratovščine, da je bila prestižna kapela, ki so jo v Celju zgradili grofje Celjski, bratovščinska in da je bil proces združitve celjske in konjiške bratovščine v teku najverjetneje že v 15. stoletju. Najpomembnejšo vzpodbudo za odločitev, da tudi celjska kapela postane bratovščinska, bi lahko predstavljala kapela sv. Jurija pri avguštinskem samostanu na Dunaju, s katero so bili grofje Celjski tesno povezani.
V izjemno dolgotrajni diskusiji o izvoru, času pojava in razvoju podkev avtor s pomočjo novih najdb sestavi trenutno najverjetnejšo razlago. Podkve so se razvile v 5. st. iz kopitnih natikačev ter se ...razširile najprej po rimskem in bizantinskem cesarstvu, nato pa še naprej. Kot oblika prehodnega trajanja se konec 10. st. pojavijo podkve z valovitim robom. Novosti, ki sta v uporabi še danes, so najkasneje sredi 11. st. ozobci in najkasneje konec 12. st. žlebovi za podkovske žeblje.
Pred slabim desetletjem so bili na njivskih površinah južno od vasi Bratonci odkriti prvi artefakti, ki so opozorili na obstoj arheološkega najdišča na tej lokaciji. Od tedaj se je število zbranega ...arheološkega gradiva, predvsem odlomkov lončenine, povzpelo na več kot 1500 kosov. Večina gradiva pripada obdobju zgodnje in srednje bronaste dobe oz. njenega prehoda v pozno fazo. Zaradi značaja najdb lahko na najdišču pričakujemo naselbino iz omenjenih obdobij. Manjše število najdb lahko pripišemo tudi obdobjem od starejše železne dobe in vse do novega veka.
Prispevek obravnava zgodnjesrednjeveške zaklade železnih predmetov s slovenskega ozemlja s podrobnejšo predstavitvijo štirih najdb (Camberk nad Cerovim Logom, Stari grad nad Uncem, Ljubična nad ...Zbelovsko Goro, Zidani gaber nad Mihovim). Predmeti so bili po prvotnem namenu povezani s tremi dejavnostmi – s poljedelstvom, obrtjo in bojevanjem. Po uporabnosti se delijo na poljedelsko orodje, orodje za obdelavo lesa, kovaško orodje, konjeniško in konjsko opravo, orožje, na predmete za raznovrstno rabo ter ingote in surovo železo. Po sestavi zakladne najdbe lahko razvrstimo v tri skupine, v zaklade z orodjem, zaklade z opravo za konja in konjenika ter zaklade z raznovrstnimi predmeti. Pomembna kriterija sta še ohranjenost predmetov (celi in poškodovani predmeti) in okoliščine najdbe (v naselbini, ob poteh). Presoja vseh teh lastnosti in dobre primerjave, predvsem na Slovaškem in Češkem, omogočajo umestitev zgodnjesrednjeveških zakladov iz Slovenije v širši prostor jugovzhodne in dela srednje Evrope od konca 8. do prve polovice 10. stoletja.
V prispevku so predstavljeni izsledki arheoloških izkopavanj na najdišču Župnijski dom v Šentvidu pri Stični, kjer je bil dokumentiran arheološki zapis iz srednjega in novega veka. Za širšo ...arheološko sliko so pomembni sicer skromni sledovi zgodnje- in visokosrednjeveške poselitve. Glavnina najdb (17.284 odlomkov lončenine) sodi v pozni srednji oziroma zgodnji novi vek, ki sta med slabše raziskanimi področji v slovenski arheologiji. Analiza tega gradiva (tipologija lončenine in analiza namiznega posodja) daje najdišču posebno mesto v slovenski arheologiji kot izhodišče za temeljne raziskave tega obdobja.
Čeprav Slovani danes naseljujejo največji del Evrope, je njihova preteklost slabo poznana, saj so razmeroma pozno stopili v luč pisnih virov. Članek predstavlja rezultate interdisciplinarne raziskave ...mikroregije Bleda, ki odkrivajo življenje Slovanov, o katerem pisni viri molčijo. Prikaže se podoba upravne, gospodarske, politične, identitetne enote, ki jo lahko prepoznamo kot staroslovansko župo. Župe so bile osnovni gradniki staroslovanske družbe. Avtor analizira njihov pomen za razumevanje starih Slovanov.
In Slovenian libraries and archives there are ca. 25 medieval music manuscripts~besides, several hundreds of fragments of destroyed medieval music codices have been preserved. With few exceptions all ...these sources contain Gregorian chant: the common medieval music culture that was known everywhere in the West and may be regarded as the starting point of European music history. The monograph contains a series of essays discussing various aspects of these variegated sources: their contents as well as their historical, paleographic, codicological and musical features. A special attention is paid to those segments that appear idiosyncratic or even unique, as is e.g. the versified office for the feast of the patron saints of the parish church of Kranj. The monograph is rounded off by a detailed/descriptive catalogue of all hitherto known medieval music sources, be it complete or incomplete, to be found in Slovenian locations.
PDF
