Prispevek obravnava korespondenco med dvema ključnima predstavnikoma dunajske umetnostnozgodovinske šole v slovenskem prostoru – Francetom Steletom in Izidorjem Cankarjem. Razprava sledi njunemu ...dopisovanju od začetka študija do konca leta 1913 in se osredotoča na Steletovo uredniško in javno delovanje v obdobju pred prvo svetovno vojno. France Stele je kmalu po vpisu na Dunajsko univerzo prevzel uredništvo Zore, glasila katoliškega akademskega društva, in k sodelovanju povabil Cankarja, ki je tedaj študiral v Louvainu. Stele in Cankar sta se spopadla s predsodki ob sprejemanju moderne umetnosti med slovenskimi katoliškimi izobraženci zlasti v primeru sodobne cerkvene arhitekture. Steletov esej Apologija moderne umetnosti, objavljen leta 1911, lahko razumemo kot prvi neposredni naslon na dunajsko šolo umetnostne zgodovine. Vsebina članka in odzivi nanj sicer niso neposredno odmevali v ohranjeni korespondenci med Steletom in Cankarjem, vendar pa je sam način, kako sta se kolega kasneje dopolnjevala in podpirala, zelo značilen za njuno vodenje javne polemike.
Ljubljana kot prestolnica slovenskega naroda veliko dolguje arhitektu Jožetu Plečniku in umetnostnemu zgodovinarju Francetu Steletu. Plečnik sprva ni zaupal svojemu poznejšemu prijatelju in idejnemu ...podporniku, ker je bil prepričan, da gola znanost ne more prodreti v bistvo umetnosti, kot to lahko stori umetnik s svojo intuicijo. Po Steletovi vrnitvi iz ruskega vojnega ujetništva in Plečnikovi preselitvi iz Prage je prišlo med njima do plodnega sodelovanja. Stele se je trudil razlagati in popularizirati Plečnikovo delo in mu pomagati, če je prišlo do nasprotovanja someščanov. Plod njunih skupnih prizadevanj so na primer cerkev v Šiški, katere gradnjo je začasno prepovedal ljubljanski nadškof, univerzitetna knjižnica, rimski zid in še veliko drugega. Po drugi svetovni vojni Plečnik ni imel več tako iskrenega zagovornika. Stele se je prijatelju po smrti oddolžil s knjigo o arhitektovi italijanski študijski poti, ki je po daljšem času prva spet pozitivno ovrednotila njegovo delo.
The monograph ('Folkloristic Portraits from 20th Century. Till the constitution Slovenian folkloristics') is chronical and logical continuation of the first book Folk portraits of three centuries. ...The author deals with 14 personalities who were active in the first half of the 20th century, ie. till the constitution of Slovenian folkloristics: J. Polivka, M. Murko, I. Koštial, I. Grafenauer, F. Kotnik, J. Kelemina, J. Glonar, F. Stele, J. Glazer, P. Zablatnik, V. Möderndorfer, L. Zupanc, J. Dolenc, M. Matičetov.
