Uvod: Zdravo prehranjevanje, telesna aktivnost in spanje so pomembne določilnice življenjskega sloga mladostnikov. Namen raziskave je bil preučiti povezave prehranskih vzorcev mladostnikov z njihovim ...življenjskim slogom, analizirati razlike glede na spol in regijo bivanja ter ugotoviti povezave med posameznimi vzorci življenjskega sloga. Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2019 na populaciji dijakov 3. letnikov (n = 1563) naključno izbranih srednjih šol v Sloveniji. Njihova povprečna starost je bila 18 let. Za namen raziskave je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, izdelan v spletnem orodju 1KA, ki je vseboval 30 vprašanj. S programom SPSS je bila izvedena opisna in inferenčna statistika. Za testiranje statistično značilnih razlik smo uporabili t-test, statistično značilno povezanost smo preverjali s pomočjo statistike χ2 ter s Spearmanovim korelacijskim koeficientom. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je primanjkljaj vnosa zelenjave, stročnic in rib glede na priporočila večji kot pri vnosu sadja; poleg tega je večji v vzhodni regiji. Med regijama smo ugotovili razlike v stanju hranjenosti, ki so statistično značilne (U = 275,597, p = 0,003). Dokazali smo pozitivno povezavo med pogostostjo zajtrkovanja med tednom in količino spanja (rs = 0,177, p = 0,001) ter negativno povezavo med sedentarnim vedenjem in redno telesno aktivnostjo mladostnikov v prostem času (rs = –0,113, p = 0,001). Diskusija in zaključek: Prehranske navade anketiranih mladostnikov niso skladne s priporočili. Prav tako mladostniki ne dosegajo priporočil za telesno aktivnost. Prihodnje raziskave bi se morale bolj osredotočiti na starejše mladostnike (18–24 let) ter na povezanost posameznih dejavnikov življenjskega sloga.
Uvod: Zdrava prehrana in telesna aktivnost sta neločljivo povezani določilnici zdravja mladostnikov. Namen raziskave je bil (1) ovrednotiti prehranski status ter prehranjevalne navade dijakov 3. ...letnikov srednješolskega izobraževanja v primorsko-notranjski regiji in (2) preučiti navade njihove telesne aktivnosti ter (3) raziskati povezavo med njihovimi indeksi telesne mase (kg/m2) in prehranskimi navadami.
Metode: Raziskava je bila opravljena spomladi 2015 na vzorcu dijakov 3. letnikov (n = 166) v primorskonotranjski regiji. Njihova povprečna starost je bila 18,2 let. Uporabljen je bil anonimni spletni vprašalnik 1KA s 44 vprašanji. S programom SPSS verzija 22 je bila izvedena opisna in inferenčna statistika.
Rezultati: Dijaki ne uživajo sadja in zelenjave vsak dan (74 % fantov in 63 % deklet), pri čemer je primanjkljaj skupnega vnosa zelenjave (fantje: 151,3 g, dekleta: 166,7 g) in stročnic (fantje: 138,2 g, dekleta: 141,8 g) večji, kot je pri vnosu sadja (fantje: 172,4 g, dekleta: 170,9 g). Tudi uživanje rib je glede na priporočila premajhno, priporočene količine dosega le 5,4 % deklet in 4,5 %. Dijaki tudi niso dovolj telesno aktivni.
Diskusija in zaključek: Kljub številnim ukrepom prehranske politike je med dijaki še vedno premajhen vnos sadja in zelenjave. Šolski obroki bi morali pogosteje vsebovati zelenjavo, stročnice in ribe. Za spodbujanje telesne aktivnosti bi morali mladim šport približati kot vrednoto, dostopno vsem mladostnikom.
Analiza prisotnosti stročnic v kolobarju slovenskih ekoloških kmetij temelji na anketah, poslanih 30-im gospodarjem ekoloških kmetij konec leta 2002 in 2004 in na preučitvi sestave kolobarja na treh ...ekoloških kmetijah na Gorenjskem v obdobju 2001 do 2004. Rezultati anket kažejo, da je večini kmetov znan pomen stročnic pri ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal, kljub temu pa stročnicam pri sestavi njivskih kolobarjev ne namenjajo pozornosti zaradi nepoznavanja vrst in tehnologije pridelave na njivi ter neznanja pri uporabi zrnja in zelinja za prehrano ljudi in živali. S preučitvijo sestave štiriletnih njivskih kolobarjev na treh ekoloških kmetijah je bilo ugotovljeno, da je delež okopavin v kolobarju na kmetiji A 48 %, na kmetiji B 57 % in na kmetiji C 41 %, kar v primerjavi z norfolkškim kolobarjem presega ustrezen 25-odstotni delež okopavin, nasprotno pa je delež žit v kolobarjih teh kmetij veliko manjši od ustreznih 50 % in sicer na kmetiji C jih je 34 %, na kmetiji A 29 %, na kmetiji B pa komaj 18 %; od stročnic so v njivskem kolobarju le detelje v mešanicah s travami (kmetija A 23 %, kmetija B 25 %, kmetija C 41 %), kar pomeni, da imata kmetiji A in B v kolobarju pomembno manj stročnic, ki bi morale v čistem posevku pokrivati 25 % zemljiščV predlogu izboljšanih kolobarjev je večji delež žit in manjši delež okopavin ter setev stročnic v smeri čistih posevkov detelj in debelo zrnatih stročnic za krmo živali v čistih posevkih (grah, soja) in v mešanih posevkih (ovsiga), ekološki kmetje pa bi morali razmisliti tudi o širjenju debelo zrnatih stročnic za prehrano ljudi iz gredic na njive.
PDF
