Knežja brata Boris in Gleb predstavljata prva kanonizirana vzhodnoslovanska svetnika (strastotrpca). Njima posvečene narativne/literarne tekste, nastale do začetka 12. stoletja, med katerimi ...stilistično in konceptualno izstopa Branje o Borisu in Glebu, opredeljujeta dve temeljni značilnosti: posredovanje sakraliziranega političnega zgleda v obdobju vse večje politične nestabilnosti na vzhodnoslovanskem ozemlju; in izpostavljanje duhovne »zrelosti« Kijevske Rusije v kontekstu zgodovine odrešenja. Obstoja kategorije knežjih ali kraljevskih svetnikov (strastotrpcev) ni mogoče imeti za posebnost vzhodnoslovanske srednjeveške kulture, saj se je tovrstno svetništvo nasploh pojavljalo v deželah na severnem in vzhodnem obrobju takratne Evrope.
Tudi letos bo sv. Martin, kljub vsemu, »iz mošta naredil vino…«Življenje nam tako sporoča, da RESNICA, ki je v vinu, vedno pride na plano, ne glede na vse (ali je ali ni korone), zato je pomembno, da ...ozavestimo svoje misli, besede in dejanja v našem vsakdanu.Foto: Glavni oltar sv. Martina v laške farni cerkvi.Damjan Kolšek, 2019
V tern oziru je posebej zanirnivo Lahovo razrn is anje 0 nacionalnern pesniku. Ivan Lah z zanirnanjern in celo presenecenjern ugotavlja, da Cehi leta 1905 taksnega pesnika se nirnajo, kajti »ako ...danes vprasas Ceha, kateri je najvecji ceSki pesnik, dobis razlicne odgovore« (368). Vprasanje lahko zastavi Ie nekdo, ki koncept )majveejega pesnika« oz. kandidata, ki se konceptu prilega, ze ima; torej nekdo, ki ze od Stritarja naprej dobro ve, kdo je )mjegov« Puskin, Dante, Racine ali Mickiewicz (prim. S1RITAR 1866: 48). Slovenci sicer vee verno 0 Kolhirju, Celakovskem ali Erbnu, ugotavlja Lah, pa vendar je 1'v1acha na dobri poti, da koncno zasije v polnern sijaju, kajti »zgodi se v svetovni knjizevnosti, da se prikaze talent, kotrneteor zasije, razsvetli tern 0 in izgine ... « (LAH 1905: 368). Iu bi bilo seveda mogoee pomisliti, da so Cehi svoj meteorski talent »svetovne knjizevnosti« prepoznavali z neko zarnudo ali nelagodj ern , kije bdkone povezano z dejstvorn, da Macha ni nacionalist. Sele ko je bilo Machovo kratko in silovito zivljenje, ki se je koncalo z obveznirn trpljenjern in zrtvovanjern, rnozno interpretirati kot rnucenistvo za narodno stvar, se je odprl prostor za prevrednotenje J\!ache in njegov (zapozneli) naskok na eeski Parnas. Se vee, da bi Cehi odkrili svojega nacionalnega pesnika, se je rnoral- podobno kot v slovenskern prostoru - zgoditi preobrat v vrednotenju; zasuk od nacionalizrna k esteticizrnu? Na ta zasuk je utegnilo vplivati dejstvo, da je institut nacionalnega pesnika nastal tudi kot refieks na oblikovanje (asimetriene) svetovne knjizevnosti; kandidati torej rnorajo zadostiti rnerilorn univerzalne (estetske) primerljivosti, ne pa Ie lokalnim (prim. Nemoianu 2002). 29. avgust 1834 Sla sva zarana. Krasna pokrajina. Najlepsa na poti v okolici Ljubljane. Drugi Dllllajean. Ljubljanski grad. Neurnanna sva sreeala. Moravci so se oglasali. Gozdie pred mestom. Sla sva na policijo. Sami Cehi. Knjige kupovala. Gospod profesor. Sla sva h g. dokt. Presernu. Gospod doktor Krobath. Povabilo. Dobila sva knjige. Kupila sva. Iskala sobo. Nazaraer. Crni orel, Nro. 5. Kaffehaus pred Theatrom. Promenada. Na deski pise: »Zur Bequemlichkeit der Spazierenden wird gebeten, das Begriissen durch Abnehmen des Hutes zu beseitigen.« Gospod Preseren in gospod Brallller prisla v kavarno po naju. Draga kava za 20 kr. Sli smo na rake. Med tern smo pili vino injedli kruh. Nato sta prisla g. dr. Crobath in g. dr. Toman. Tako smo bili sami juristi. Jedli smo seulm. Nato dvakrat neizrnerno velike rake. 4 sem moral pojesti. Nato prazen krap. Prevajali smo Kollarja. Nato je prislo drago vino v zapeeatenih steklenicah. Govorilo se je 0 profesorju Vodniku. Kako so rezali speh. Plaeevali vnaprej. Nato 0 Kopitarju. Presernov sonet 0 njem. ABCKrieg. Nato je bilo govora 0 Koroscih. 0 Slaviji. Vzklikali smo: Naj zivijo Slovani. Nato se je pelo. G. Toman je bil zelo druZaben. Poljub. Gospod Preseren je skakal. Kje jih imate Nemci. In nato se vee: Ze dolgo nismo Ipili gal itd. Gospod Tomanje tolkel po mizi in pogosto potegnil; krieali z nami: Ze je cas itd. Bliskale so se oei. Na yes glas. Vabilo na skrivno mesto za naslednji dan. Sli scat. Strobach lezal na eelu mize. Peljali so nas domov. Mene gospod doktor Crobath. Opotekal sem se. Kako smo prisli domov, ne vern. Gospod Preseren in Toman sta postavila skupaj postelje. Strahovit truse. Hotela metati stole. ZmerjaJ svinja itd Bolezen. VaJjal se v tern. Ni vedel, da me je grozno pokozIa1. Tarnanj e. Spominek. Note k sonetu. Zapelj evanja se je bala. Borko se je v jubilejnem leta tudi sam odpravil na Cesko, od koder je lahko iz prve roke porocal 0 stanju »rnachovskega kulta«. Izraza si ni izrnislil Borko; uporabil ga je ie Bohuslav Brouk v znamenitem eseju Machov kult iz leta 1936, ki se zacenja z udarno izjavo: »Obicajni ljudje, negotovi zaradi obcutka rnanjvrednosti, potrebujejo idole, ki bi se jim klanjali« (BROUK 1936: 77),14 nadaljuje pa se s pronicljivo neizprosnirn srneSenjern varuhov in prornotorjev Machovega kulta, ki jim Brouk °Cita parazitiranje in uzurpacijo Machove urnetniske genialnosti za nacionalisticne narnene. Borko do kulta ni zavzel Broukovega kriticnega stalisca, ki je ceskernu zagovorniku psihoanalize in nadrealizrna nakopalo sodni spor s Karlorn Janskim zaradi ialitve easti in obrekovanja (prim. VASAK 2007: 107-11), temvee se je z vsem iarom prikljuCil nacionalistieni evforiji. V Jutru je tako 10. junija 1936 v elanku Romanje na grob K. H. Mache poroeal 0 treh velikih stoletnih razstavah (»velika razstava v rnestu Machove srnrti, Litorneficah, dalje razstava v praskern Narodnern rnuzeju, ki je zbrala predvsern slovstvene dokurnente, in razstava v osrednji knjiznici rnesta Prage, ki je posvecena pesnikovi ikonografiji in njegovernu vplivu na likovno umetnost«), 0 celi vrsti novih izdaj Machovega dela (»prav te dni se je pojavila na knjiZnern trgu stota izdaja 'Maja'«), rned njirni tudi razkosna izdaja v podobi rnisala, kije izsla Ie v 36. izvodih, ter celo )>unikatno ilustrirano izdajo, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot bozicno darilo svoji zeni« (BORKO 1936c: 4). Pisal je tudi 0 poplavi novih publikacij, med njimi 0 izdajah zbranega dela, monografiji o Machovem liku Miroslava Novotnega ter Albumu K. H. Machy z uvodom prof Arneja Novaka. Po drugi svetovni vojni je bilo neposredno slovensko zanirnanje za Macho rnanj opazno. Ljubljanska prigoda iz leta 1834 je ohranila svoje mesto v analih literarne zgodovine, vendar je - ob odsotnosti novih razkritij - prejsnja raziskovalna zagrizenost °Citno popustila. V knjigi 0 vezeh rned slovensko in ceSko drama Dusan Dusan MORAVEC ornenja »intirnen spornin« na srecanje dveh velikanov v praskern literarnem arhivu, namrec Presernov portret in podobo Ljubljane (MORAVEC 1963: 19). Forrnulacija zbuja vtis, da gre za nekaj novega, toda v resnici je obisk strahovskega literarnega arhiva razkril, da ~re za naplavine poznejsih rodoljubnih izrnenjav.18 Tako razen Presernovega pisrna Celakovskernu in J'v1achovega popotnega dnevnika ni drugih dokurnentov 0 neposrednih stikih rned pesnikorna. 19 Machova poezija, ze dotlej razmeroma dobro predstavljena v slovenskih prevodih, je leta 1970 dozivela se vkljuCitev v elitno zbirko Lirika, za katero je izbor, nov prevod in studijo prispeval Dusan Ludvik; po Lahu (1911, 1922) in Debeljaku (1939) se je torej eelotnega Maja lotil ze tretji prevajalee. V osemdesetih sta nastali studiji, ki sta med drugim dodatno osvetlili cesko recepcijo razrnerij rned Macho in Presernorn (Lipovec 1981, z novirn prevodom dnevniskih odlomkov, in Stieh 1987). Sledilje se enkrat popravljen prevod odlornka iz Machovega dnevnika, s katerirn Jonatan Vinkler v knjigi 0 slovensko-ceskih kulturnih stikih vpelje poglavje 0 :tv1achi in Presernu»v prirnezu nacionalizrna«; v njem prim erj a reeepeijo obeh pesnikov v domaCih literarnih kulturah, kjer sta bila sprva oba delezna zavrnitve z vidika nacionalisticnega utilitarizrna, pozneje pa sta postala reprezentativna naeionalna pesnika (VINKLER 2006: 257-284).
Pred župnijsko cerkvijo stoji velik kip zavetnika cerkve svetega Antona Padovanskega. 2008 so nov kip, stvaritev domačina Klemena Jeraše, odkrili v času obeležitve 100-letnice cerkve in ...župnije. Svetnik ima svoj dan 13.6., je zavetnik otrok (zato objema Jezuščka), zaljubljenih, družin … Svetnik je po poreklu Portugalec z imenom Fernando, vendar je dolgo let živel v italijanski Padovi. Živel je v 12. in 13. stoletju.
Pripisano: Augustinus episcopus, Encheridion ad Laurentium primicerium (116b–\n152b); Methodius episcopus et martyr ecclesiae Paterenis, De principio saeculi et\ninterregna gentium et finem ...saeculorum (152b–156a); Sibilla, Liber de die iudicii (156a–160b); Paulinus Mediolanensis, Vita sancti Ambrosii episcopi Mediolanensis (160b–\n165b); Gregorius de Tours, Liber de miraculis apostoli Andreae (221b–235a); Anonyma, Vita sancti Nicolai episcopi Mirensis (100a–116b), Miracula sancti Nicolai episcopi Mirensis (113b–116b), Passio sancti Gallicani et sancti Johannis et Pauli fratrum (165b–169a), Passio\napostolorum Petri et Pauli (169a–175b), Passio sancti Jacobi apostoli (175b–178a), Passio sancti Bartholomei apostoli (178b), Passio sancti Mathei apostoli (182b–188a), Passio sanctorum Mauricii sociorumque eius (188a–190b), Passio sanctorum apostolorum Symonis et Judae (190b–196a), Passio sancti Andreae apostoli (196a–198a), Passio sancti Thomae apostoli (198a–205b), Passio sanctorum Eustachii et sociorum eius (205b–208a), Passio sancti Tyemonis Iuvavensis archiepiscopi (208b–211a), Prologus in passionibus apostolorum (212a)\nPassio sancti Petri apostoli (212a–218b), Passio sancti Pauli apostoli (218b–219a), Passio sancti Jacobi apostoli (219a–221a), De vita vel obitu sancti Philippi apostoli (221a–221b), De vita vel obitu sancti Johannis apostoli et evangelistae (235a–247a), Passio sancti Thomae apostoli (247a–247b). Zapiski: Vpis stiškega profesa Gregoriga iz 17. stol. (1b, 16a, 247b), razne notice\nin pisni poizkusi iz 13.–15. stol.Vezava: 17. st., belo polusnje, rjav marmoriran papir prek katronske osnove. Foliji so velikosti 26,8 x 18,7 cm.Pisava: Pozna karolina.Okras: Večbarvne iniciale z rastlinsko ornamentiko.(Gl. Kos-Stele 1931, str. 18-23; Golob 1994, str. 175, Lackner 2001.)
Pripisano: Oratio de Jesu (1a–15b), Oratio de sancta Maria (16a–17b), Oratio de sacramento corporis et sanguinis domini nostri Jhesu Christi (18a–22a), O Maria piissima (22a), Ave mundi spes Maria ...(22b–23a), Omnipotens et misericors deus (23b), Oratio bona ante missam (24a–26b), Oratio bona de sancto spiritu ante missam (26b–27b), Orationes (28a–34b), De sacramento Eucharistiae versus (34b), De sancta Barbara oratio (76a), Peregrinationes terrae sanctae (77a–87b), De quinque vulneribus Christi (88a), Cursus de passione (89a–100a); Henricus de Hassia, Quod sentiendum sit de praedestinatione et tenendum (101a–104a), Omelya de semine (105a–105b); Nicolaus de Dünkelspühl, Dictamen – Orationes (106b–111b).Vezava: Lesene, z usnjem prevlečene platnice, na notranjih straneh obložene s pregametnimi listi in prelepljenim tekstom v gotski minsukuli 14. ali 15. stoletja. Kodeks je uvezan iz dve delov (f. 1r-88r, 89r-111r), sklep je odpadel.Pisava: Gotska knjižna minuskula, en stolpec, prva roka (f. 1r-75v, 77r-88r, 100v-100r), druga roka (f. 76r, 88v, 110v-111v), tretja roka (f. 89r-100r).Okras: Filigran - gora s tremi vrhovi s križem na najvišjem srednjem vrhu.(Katalog rokopisov; Kos-Stele 1931, str. 86.)
Svetniški in astronomsko-astrološki koledar.Vezava: 101 cm dolg in 10 cm širok iz dveh delov zlepljen list, ki je enkrat po dolgem in osemnajstkrat po širokem prepognjen ter tako razdeljen v 36 ...kvadratov. Na spodnjem robu se kot ovojni list nahaja še en tak kvadrat. Koledar je brez zunanje knjigoveške zaščite, zložen v sodobni škatli.Pisava: Besedilo ob slikah v gotski minuskuli.Okras: Barvne slike svetnikov in kmečkih opravil.
