O teorijah migracij imamo na voljo zajetno literaturo, verjetno najobsežnejšo, če govorimo o teorijah, ki razlagajo temeljne demografske komponente, kot so nataliteta, mortaliteta in migracije. ...Čeprav je seznam teorij migracij nenavadno obsežen, ostajajo teorije nezmožne celostno razložiti tako kompleksen pojav, kot je človeška mobilnost (cf. Massey et al., 1993).Teoretski migracijski korpus je že dolgo razcepljen vzdolž kartezijanskega dualizma. Lep primer za to je denimo Greenwoodova študija iz leta 1985 o notranjih migracijah v ZDA. Greenwood omenja »fundamentalne spremembe«, ki so se zgodile v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja in ki jih je pripisal novim metodološkim pristopom k analizi in modeliranju podatkov (Greenwood, 1985). Z današnje perspektive se zdijo taka razmišljanja tehnokratska, saj je, kot je opozoril že Harvey (2005, 12), svet zgrmel v globalno krizo še pred naftno krizo leta 1973, kar je povzročilo razmah neoliberalne razvojne paradigme. Prav ta je narekovala »revolucioniranje« ekonomskih postopkov. Med njimi je zlasti pomembna uvedba finančnih instrumentov, ki so uveljavljali nove in nove metodološke aplikacije na različnih področjih. Seveda je razmah te »nove ekonomije« povzročil spremembo v razmestitvi delovnih mest v ZDA, s tem pa posledično tudi nove migracijske vzorce. Ne glede na to Greenwoodovo pričakovano kratkovidnost pa je njegov članek uveljavil kartezijansko delitev na notranje in zunanje migracije. Ta oblika dualizma še vedno dominira v splošnem, posledično pa tudi v migracijskem raziskovanju (prim. Gerber, 1997).Zavedajoč se zmotnosti tega dualizma (po Gerber, 1997), predlagamo predrugačen pogled na migracije, s pomočjo katerega bi celostno razumeli »obe vrsti migracij«, in sicer kot prepleteni in praktično nerazdružljivi. Pri tem gradimo na podatkih, zbranih z raziskavo o jugoslovanskih notranjih migracijah (2002–2006) in njihovih učinkih v Sloveniji. Na osnovi analize uradnih jugoslovanskih (1948–1991) in slovenskih (po letu 1991) statističnih podatkov ter podatkov ankete, izvedene v obdobju 2001–2004, trdimo, da je delitev na notranje in zunanje migracije z vidika definiranja vzrokov in posledic migracij v Slovenijo irelevantna. Poleg tega zagovarjamo tezo, da je še ena od delitev migracij, in sicer na prostovoljne in prisilne, prav tako nezadostna. Zlasti v jugoslovanskem prostoru uveljavljeni raziskovalec migracij P. Klinar (1985) je denimo na primeru zdomcev oziroma začasnih delavcev v Zvezni republiki Nemčiji poleg delitve na zunanje in notranje migracije uveljavljal tudi delitev na prisilne in prostovoljne migracije. Prav njegov pomemben teoretski doprinos nam je pomenil izhodišče za idejo, da smo pričeli prevpraševati vidik prisilnosti migracij. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, jugoslovanske migracije (1945–1991) obravnavamo v okviru potencialno prisilnih, polprisilnih ali »psevdoprostovoljnih migracij«. Na podlagi teoretskih in empiričnih ugotovitev smo proizvedli tudi posodobljen analitski okvir za individualno ali skupinsko analizo migracij.
U europskoj kulturnoj tradiciji druge polovine IX. stoljeća, svojim je jasno definiranim predmetnim, prostornim i vremenskim granicama istraživanja zadan okvir discipline povijesti umjetnosti. ...Međutim, tada se postuliran znanstveni obrazac nije više mogao primijeniti na proučavanje i vrednovanje mnogih umjetničkih praksi XX. stoljeća, temeljenih na istraživanju kulturâ kao diskurzivnih i ideoloških sistema. Zaokret interesa, usmjerio se od kronologijskog proučavanja razvoja umjetničkih stilova, škola i pokreta tijekom europske povijesti umjetnosti, prema kontekstualnom proučavanju istih sadržaja u prostorno vremenskim okvirima niza diskontinuiranih revolucija u nazorima na svijet. Potresnu promjenu unutar discipline izazvala je epohalna promjena paradigme, posrednim utjecajem na znanstvene procese, diktirajući što ćemo istraživati, koja ćemo pitanja postaviti i kako ih strukturirati, te kako ćemo interpretirati rezultate istraživanja. Nevolje s primjenom tradicionalne znanstvene aparature na nove predloške, preslikale su se i na polje estetike koju je dijelom zamijenila interdisciplinarno shvaćena teorija umjetnosti. Naš se interes u tom kontekstu usmjerio na razumijevanje teorijskog područja koje se definira kao povijest povijesti umjetnosti, opisujući put jedne znanosti, u istoimenoj knjizi Uda Kultermanna. Komparirajući sadržaj izabranog poglavlja iz Kultermannove knjige koji se odnosi na razdoblje antike, s analizama istog perioda od strane nekoliko istaknutih teoretičara umjetnosti, priklonili smo se argumentima potonjih koji su dali prednost sadržajnim normama baštinjenih spisa razlučujući time invarijantnu paradigmu vremena iz šture historiografske osnove.
Post-moderna revolucija i stavovi o ljudskoj prirodi donose nova shvaćanja cjeloživotnog razvoja, stavljajući u žarište pozornosti ne samo kognitivne, nego i organske procese i emocije, kao i ...značenje konteksta i kulture.
Opći vidovi promjena ogledaju se u premošćivanju razvojne psihologije i sociologije (Settersten, Jr. 1999), i u jačanju integrativnog pristupa u istraživanjima, odnosno konsenzusa da razvoj valja proučavati s obzirom na ontogenetske, kontekstualne i
povijesne čimbenike. Integrativni pristup doveo je do rekonstrukcije ranijih shvaćanja razvoja (npr. propozicija razvoja, vrhunaca i krajnjih točaka razvoja, razvojne važnosti djetinjstva, stabilnosti u srednjoj dobi, zatim povlačenja u starosti, potpunog razvojnog
plasticiteta, te univerzalnosti razvoja). Ojačala je ideja o aktivnom i proaktivnom konstruiranju vlastita života. Oblikovani su novi modeli istraživanja kvalitativnih promjena i nove strategije analize istraživačkih podataka koje nude sinkronu i dijakronu
perspektivu razvoja. Paralelno s tim dolazi do dvovrsnih teorijskih novina. Jednu čine izmjene nekih postavki u ranijim velikim razvojnim teorijama, ne dovodeći u pitanje njihove osnovne koncepte, odnosno njihovu suštinu. Na primjer, radi se o dopunjavanju spoznaja o uvjetima i procesima koji participiraju u razvoju ili o vremenu njihova
javljanja. Druga vrsta novina formuliranje je teorija i/ili modela nastalih na osnovi integracije spoznaja iz nekoliko psihologijskih grana (psihologije ličnosti, motivacije i emocija, socijalne i kliničke psihologije), ali i iz biologije, sociologije i antropologije. Nove teorije koje naglašavaju aktivnu ulogu pojedinca u njegovu vlastitom razvoju
potiču široko područje istraživanja samoregulacije u osoba različite dobi, spola, obrazovanja, zdravstvenog statusa, crta ličnosti, kulture i drugih obilježja. Opisuju se tri takve teorije životnog vijeka: 1. dvoprocesni model asimilativnog i akomodativnog suočavanja (Brandtstädter i Rothermund, 2002), 2. meta-teorija razvojne regulacije, tzv. SOC model (Freund i Baltes, 2002; Freund, 2008), 3. motivacijska teorija cjeloživotnog razvoja (Heckhausen, Wrosch i Schulz, 2010). Najnoviji pokušaji sinteze tih teorija obećavaju reduciranje konfuzija u bogatoj empirijskoj građi, a imaju i poticajnu
ulogu u novim istraživanjima razvoja onih fenomena kojima se tradicionalno bave filozofija i beletristika.
Po zgodnejsih empiricnih analizah literature, ki so bolj zanimive zaradi relativno hitre uporabe racunalnikov in segajo v 70. in 80. leta (Peter Scherber: Slovar Presernovega pesniskega jezika, 1977; ...Denis Poniz: Numericne estetike in slovenska literarna znanost, 1982, razpravi Numericna estetika in usoda umetnosti, 1972a, Racunalniki in poezija, 1972b), je potrebno za obdobje 90. let omeniti razpravo Kolicinske in empiricne raziskave literature Mirana Hladnika (1995), ki skorajda ne bi smela manjkati v bibliografijah clankov s podrocja empiricnih studij literature.2 Poudaril je, da je empiricnim studijam literarnost kognitivni pojav,3 je pa sel zatem cisto v smer kolicinskih analiz literature. Polje obravnave teoreticnih izhodisc ELZ je bilo boljkone prazno. O tem posredno prica tip vecine empiricnih obravnav, ki so se najvec posvecale raznim plastem literarnega zivljenja, kakor sta knjigotrstvo in zaloznistvo. Sem spadajo obravnave knjige in bralca; leta 1999 je pri ljubljanski Filozofski fakulteti pod tem naslovom in s stevilko IV izsla knjiga Gregorja Kocijana, Martina Znidersica in Darke Podmenik, ki ima svojega predhodnika v Kocijanovi monografiji Knjiga in bralci (1974).4 Vrzeli, ki so medtem nastale na podrocju obravnave spoznavnoteoreticnih vidikov ELZ, je med prvimi zacel izpopolnjevati Dejan Kos. Iz leta 1998 je njegova germanisticna literarnovedna disertacija Zasnova empiricne literarne znanosti z vidika radikalnega konstruktivizma, ki je v slovenski prostor prinesla prvo izcrpnejso predstavitev teoreticnih izhodisc ELZ in je bila podlaga knjigi Theoretische Grundlage der Empirischen Literaturwissenschaft(2003). Vendar ta prispevek, ki je pomemben za uveljavljanje ELZ pri nas, vsaj v nacionalni literarni vedi ni imel taksnih ucinkov, kakor bi jih lahko imel.5 Eden od vidnejsih kazalnikov so pomanjkljivi referencni seznami v literarnovedni produkciji, ki se kakorkoli nanasa na ELZ. Razloge temu gre iskati v razmeroma sibki povezanosti med slovenisticnimi in drugimi filoloskimi studiji, v premajhnem posluhu in zanimanju za sorodne raziskave na obeh straneh, v jeziku strokovne produkcije (germanisti npr. veliko objavljajo v nemscini), to je povezano z mestom objave in verjetno se cim. Vendar se ocitek o pomanjkljivih referencnih seznamih se bolj nanasa na odsotnost glavnih nemskih raziskovalcev iz ELZ v nekaterih slovenskih objavah s podrocja empiricnih in sorodnih studij, na kar sem ze opozorila in cemur iscem razloge zlasti v dejstvu, da do danes nimamo slovenskih prevodov temeljnih del s podrocja ELZ; poleg obeh temeljnih Schmidtovih del, ki tudi pogosto nista navedeni, ampak je teorija povzeta po slovenskih avtorjih, ki so se nanj nanasali, bi si pozornost zasluzila zbirka LUMIS-Schriften6 ali izbrana dela vidnejsih teoretikov podrocja7 (prim. Perenic 2010: 29). O vlogi radikalnega konstruktivizma v literarni vedi je pisala tudi germanistka Neva Slibar (npr. 2001). Na temo teoreticnih podlag ELZ je v Primerjalni knjizevnosti 2002 clanek objavil Marijan Dovic.8 Konstruktivisticno (meta)teorijo je pred tem v Modernih metodah literarne vede (1999; 2003: 228) omenil Tomo Virk, ki je predstavil samo ute-meljitelja ELZ, kar pa je pricakovano, saj je bila knjiga namenjena pregledu metod literarnega raziskovanja. Sama sem o radikalnokonstruktivisticnih (RK) podlagah ELZ govorila v prispevku za slavisticni kongres 2007 in pisala v uvodnih poglavjih doktorske disertacije Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empiricne sistemske teorije (Perenic 2008),9 ki je bila podlaga za znanstveno monografijo Empiricno-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri (2010); v jedru sta kriticni pregled sistemskih modelov literature10 in zasnova izvirnega modela, vendar sem se dotaknila tudi vloge RK v (empiricni) literarni vedi. Poleg publikacij in knjig, ki so od konca prejsnjega stoletja prinasale empiricne studije literature, je bila za uveljavljanje in krepitev te usmeritve pomembna tudi nje- na institucionalna zastopanost. Studij Schmidtove teorije oz. ELZ je bil sestavni del uvodnega cikla predavanj iz nemske literarne znanosti na ljubljanski germanistiki pri Nevi Slibar,20 ki je za bolonjski studij spisala ucni nacrt za predmeta Literarni sistem I (literarno besedilo) in Literarni sistem II (kontekst). Na pojem literarnega sistema, ki ga uporablja ELZ, naletimo v studijskih programih iz let 1995 in 1997 Marka Juvana, ki se je v 90. letih odzval na spremembo literarnoraziskovalne paradigme. Seznanjanje z ELZ na ljubljanski slovenistiki sicer ze dolgo casa poteka pri uvodnih metodoloskih predavanjih Mirana Hladnika, najvec v okviru predmeta Uvod v studij slovenske knjizevnosti, ki ga trenutno izvajava skupaj in pri katerem pokrivam podrocje sistemskih obravnav literature. (Perenic 2010: 7-8) Sistemskoteoretske vsebine sem nedavno vkljucila v dodiplomski izbirni predmet Slovenski druzbeni sistem literatura, ki ga izvajam od studijskega leta 2011/12,21 in v doktorski predmet Metodologija slovenisticne literarne vede na ljubljanski FF. Pri predmetu Metodologija literarne vede ga pokriva Dejan Kos, ki je poglavja iz ELZ pred leti vkljucil v germanisticni predmetnik na mariborski germanistiki, medtem ko je na ZRC SAZU za to podrocje pristojen Marijan Dovic. Empiricnemu studiju literature so se odprla vrata z nekaterimi bolonjskimi predmeti, kakrsna sta npr. Literatura in mediji ter Literatura in kulturne ustanove.22 H krepitvi polozaja empiricnih literarnovednih studij poleg raziskovalcev na osrednjih raziskovalnih in visokosolskih ustanovah prispevajo diplomske, magistrske in doktorske naloge studentov, ki jih tu ne moremo vseh nasteti. Ceprav vecinoma ne izidejo knjizno in so zato kot sivo polje redkeje upostevane v strokovnih debatah, so pomemben prispevek k empirizaciji disciplinarnega podrocja. Med raziskovalnimi projekti, ki literaturo pojmujejo v duhu empiricnih metod, je Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (2011-2014), ki ga vodi Marko Juvan in je deloma ze uresnicil zastavljene cilje s tematsko stevilko Slavisticne revije Prostor v literaturi in literatura v prostoru (2012, ur. Urska Perenic). Pri zbiranju obseznih biografskih in geografskih podatkov za projekt je uspesno sodelovala skupina ljubljanskih slovenistov, kar je verjetno se en recept za krepitev empiricnega podrocja, ki je v tesnejsi medsebojni povezanosti studentov in raziskovalcev profesorjev.
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti. ...Stagnacijo v spoznavnoteoretični diskusiji skuša preseči s premislekom nekaterih novejših raziskav možganskih funkcij. Nič manjša vloga ni pripisana raziskavam, ki predvsem uporabljajo empirične metode in tudi prispevajo k empirizaciji literarne vede. Predstavljena so glavna imena, dosežki ter inštitucije, kjer se na Slovenskem izvajajo empirične študije literature.
The analysis is focused on punctual examination of the analytical potential of theory as regards the empirical sphere. For this purpose, the author opted for theoretical theses regarding the ...internationalization of capitalism and the case of Croatia. Unlike the usual scientific practice, in which the theoretical framework is perceived as a pre-formalised and static element of the research design, it is postulated in this paper that a different understanding of the theoretical perspective is possible and analytically useful. Such an understanding is based on dynamisation, flexibilisation and opening up of the theoretical horizon with a view of reflecting the particularities of the empirical sphere. Here the potential of theoretical insights is examined simultaneously with the conducting of empirical analysis. In this approach, which partly relies on the Grounded Theory and symbolic interactionism, the reexamination of the potential of theory is not limited to the research design stage. No, it is perceived as a process the course of which is intense even while the empirical analysis is conducted. Accordingly, it is assumed that the usual way does not make possible a sufficient reflection of the particular traits and surprises in the empirical field, for the following reasons: a) the character of the theoretical theses determined in advance is too general, and/or b) the theses are extrapolated from socially and historically different, or, at best, somewhat similar empirical cases. Furthermore, every pre-determined theoretical focusing simultaneously implies a reduction of perspective which should be avoided through recognition of empirical circumstances. In addition to putting forward a methodology of examination, the demonstrated approach to examining the potential of theoretical theses is oriented toward identification of the possibilities and limits of the chosen theoretical apparatus. The examination of possibilities and limits is understood as the basis of theoretisation, with the aim of generating theoretical fragments of concepts which would be able to reflect the peculiar and new empirical circumstances. PUBLICATION ABSTRACT
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, ODKLJ, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Tijekom povijesti razvoja ekonomske misli uglavnom nije dana izravna i izričita važnost ulozi energije kao jednome od ključnih činitelja ekonomskog rasta. Energija ostaje prisutna i priznata u ...ekonomskoj teoriji i praksi isključivo kao intermedijarno dobro. Iako je energija u klasičnoj ekonomskoj misli ipak implicitno uključena u ekonomsku aktivnost preko zemlje kao ključnog faktora proizvodnje, neoklasična ekonomija izdvaja prirodu (zemlju) i njezine izvore energije. Odnosno, klasificira zemlju kao dio kapitala s obzirom da postaje produktivna tek djelovanjem rada i kapitala. Istraživački su interesi stoga (bili) usmjereni prema primarnim inputima kao što su kapital i rad dok je intermedijarnim inputima (energiji) data indirektna važnost. Energija omogućava kontinuitet i dugoročnost cjelokupne ekonomske aktivnosti ne samo kao nadopuna standardnih (neoklasičnih) proizvodnih inputa, već bez nje proizvodnja uopće ne bi bila moguća. Prema tzv. ekološkoj ekonomiji upravo je energija najvažniji primarni proizvodni faktor. Iz navedenih ekonomskih stavova o energiji proizlazi i cilj ovog rada, a to je determiniranje uloge energije s aspekta ekonomske teorije. Pri tome je poseban naglasak stavljen na kritiku neoklasične teorije rasta sa stajališta različitih ekonomskih pravaca. Rezultati provedene teorijske analize pokazuju da standardni (neoklasični) faktori proizvodnje i rasta nisu ništa drugo doli transformatori energije te da neoklasična ekonomija nije mogla izbjeći kritike i suprotstavljena mišljenja raznih ekonomskih škola.
Suverenost na koncesiju: slučaj Maldiva Obućina, Vedran; Paljug, Karlo; Zgurić, Borna
Političke perspektive (Beograd ),
12/2012, Letnik:
2, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Klimatske promjene velika su prijetnja brojnim otočnim državama, poput Maldiva koji će u slučaju porasta morske površine u potpunosti potonuti. Postavlja se pitanje je li gubitkom teritorija ...izgubljena suverenost maldivskog naroda. Autori smatraju da nije pa, osim krute pravne i djelomično politološke definicije suverenosti, ističu mnoge druge teorije suverenosti. Maldivi bi mogli zakupiti zemljište u Indiji i tamo, u dogovoru s indijskom vladom, dobiti suverenost na koncesiju čime bi politička suverenost postupno ustupila mjesto antropološkoj suverenosti.
U radu se razmatraju suvremeni računalni sustavi za profesionalno savjetovanje, njihovo teorijsko utemeljenje i glavne karakteristike. Najprije je opisan razvoj sustava za računalno potpomognuto ...profesionalno savjetovanje, s naglaskom na današnju generaciju internetskih savjetodavnih sustava. Zatim je objašnjen pojam kongruencije ili sklada pojedinca i radne okoline, prema kojem će pojedinci koji su odabrali karijeru u skladu sa svojim osobinama biti zadovoljniji poslom te uspješniji u radu. Iako je koncept kongruencije temelj računalnih sustava za profesionalno savjetovanje i diferencijalističkih teorija izbora zanimanja, rezultati najvažnijih metaanaliza sustavno upućuju na niske povezanosti kongruencije i zadovoljstva poslom. Navode se objašnjenja za takve nalaze, a kao moguće rješenje ističe se pristup kongruenciji preko aspekata posla i objašnjavaju se njegove specifičnosti. Na kraju se opisuje sedam najpoznatijih sustava za profesionalno savjetovanje preko interneta: Discover, SIGI, O*Net, Making Better Career Decisions, Vodič kroz zanimanja, Izbor zanimanja i Slikovno-opisni upitnik interesa.
PDF
