V Sloveniji se je z vstopom v Evropsko unijo pojavila potreba po dvojezičnih in večjezičnih leksikalnih in terminoloških virih, med drugim tudi za francosko-slovenski jezikovni par. Prispevek opisuje ...pristop k izdelavi francosko-slovenskega terminološkega in frazeološkega spletnega slovarja ARTES. Pojasnjeni bodo zasnova in zgradba slovarja ter pedagoški pristop k oblikovanju slovarja. Z uporabo vnesenih podatkovnih nizov bodo predstavljeni pridobljeni terminološki rezultati s področja krasoslovja ter oblikoskladenjske razlike med generičnimi kolokacijami.
Onomastičke je termine moguće sustavno razvrstati prema različitim kriterijima. U istočnoslavenskim jezicima primjenjuje se podjela na realionime i mitonime prema tome imenuje li se referent koji ...postoji ili ne postoji. U slovačkoj se onomastici rabe i termini pseudoantroponim te pseudozoonim, koje srećemo i u onomastičkoj tradiciji drugih slavenskih jezika. Riječ je o specifičnim terminima koji se u deskriptivnim rječnicima i enciklopedijama ne navode ili se navode tek vrlo rijetko. Usprkos tomu što za imena fiktivnih, nestvarnih, izmišljenih bića već postoje termini, predlagali su se i individualni neologizmi s jednakim ili sličnim značenjem. Općenito nije riječ o terminima koji se u onomastičkoj literaturi često pojavljuju s obzirom na to da imena izmišljenih, fiktivnih ljudi ili bićā sličnih ljudima, životinjā ili drugih referenata nisu čest predmet onomastičkih istraživanja. Autorica u radu analizira takve termine i predlaže njihovo objedinjavanje.
V prispevku so obravnavana terminološka načela, s katerimi so utemeljeni odgovori, ki nastajajo pri terminološkem svetovanju Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. ...Ta dejavnost, kije opredeljena kot ad hoc terminologija, v Terminološki sekciji organizirano poteka že od leta 2013. Njeni člani uporabnikom terminologije, ki ne najdejo rešitve za svojo terminološko težavo, pomagajo tako, da jim predlagajo slovenski termin, ki po njihovem mnenju najprimerneje označuje pojem, po katerem uporabniki sprašujejo. Da bi ugotovili, s katerimi argumenti so utemeljene odločitve o najprimernejšem terminu, je bila narejena raziskava, v kateri je bilo pregledanih in analiziranih 100 terminoloških odgovorov. Poleg že obstoječih štirih terminoloških načel so se v analizi za relevantna izkazala še tri druga načela.1
V članku je predstavljena analiza sinonimije v 14 terminoloških slovarjih, ki so nastali v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Analiza potrjuje, da sinonimija v ...terminologiji ni redka, saj je kar petina terminov (v povprečju 21,4 %) v analiziranih terminoloških slovarjih preusmerjena na prednostni termin. Pri tem je treba poudariti, da je število terminov za posamezen pojem smiselno omejiti, če naj bi bila sinonimija z vidika zagotavljanja učinkovitega sporazumevanja še funkcionalna. Rezultat analize je tipologija, ki naj bi prispevala k določeni stopnji predvidljivosti sinonimnih razmerij v terminologiji, kar bi lahko vplivalo na bolj premišljeno tvorjenje sinonimov oz. bolj usmerjeno uslovarjanje sinonimov.
Oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije (1737–1759) je posebnost zaradi jezika, saj je bila vodena v slovenščini in kot takšna prikazuje slovensko glasbeno terminologijo svojega časa. Med vpisi ...oklicev se jih 19 nanaša na glasbenike oziroma z glasbo povezane osebe. Od znanih osebnosti je najti Filipa Jakoba Repeža, organista, pesnika in skladatelja iz Starega trga pri Ložu.
Prispevek obravnava dinamiko glagolskih terminov s področja zelenoenergetske terminologije, s poudarkom na glagolskem pomenju ter smernicami /de/terminologizacije tako splošnopomenskih kot pomensko ...specializiranih glagolov. Primeri rabe v konkretnih besedilih, analizirani s pomočjo Angleško-slovenskega slovarja zelenoenergetskih terminov (GREET) (Mrhar 2015), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in enojezičnega korpusa Gigafida, kažejo poti in stopnje /de/terminologizacije, izsledki pa prikazujejo ali večina glagolov s področja zelene energije izvira iz splošnega jezika ali v zelenoenergetsko terminologijo prehaja iz drugih strok. Prikazani so tudi primeri specializiranih glagolov, ki v zelenoenergetski stroki uvajajo popolnoma nove pomene, in se nato iz te interdisciplinarne stroke širijo drugam.
V prispevku smo se osredotočili na specializirano leksiko, ki se je pojavila ob terminološkem kvalifikatorju med. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.0 (SSKJ2), v Slovenskem medicinskem ...slovarju (SMS) pa njene terminološke vzporednice oz. ustreznega strokovnega izraza ni. SSKJ2 naj bi namreč s terminološkimi kvalifikatorji nakazal področje, na katerem »termin živi« ali »s katerega prehaja v splošno rabo«. Analizirali smo, zakaj je bil delež specializirane leksike (331 gesel) vključen v SSKJ2, čeprav v medicini ni ustaljen.
V prispevku je obravnavana problematika identifikacije izhodiščne terminološke leksike in determinologizirane leksike iz vseh ohranjenih slovenskih knjižnih virov 16. stoletja. Takrat že razvito ...slovensko krščansko terminologijo in determinologizirano leksiko sem analizirala glede na besedilne vrste, (potencialne) uporabnike in zgodovinske sociolingvistične okoliščine ter predstavila strokovno utemeljene rešitve pri njeni leksikografski obravnavi v splošnem zgodovinskem slovarju SSKJ16 (A-D).
Rad istražuje interdisciplinarnu putanju termina „utopijsko” i „distopijsko”. Polazi od činjenice da su „utopija” i „distopija” izvorno književnoteorijski termini koji se odnose na specifične ...književne žanrove. U svjetlu recentnog proboja termina „distopijsko” u rječnik likovne kritike (u osvrtima na izložbe i u katalozima izložbi), kao i u posljednje vrijeme učestale kustoske prakse koncipiranja izložaba na temelju binarnih suprotnosti „utopijsko – distopijsko”, ovaj rad nastoji odrediti spektar značenja, denotacija i konotacija povezanih s terminima „utopijsko” i „distopijsko” u likovnoj umjetnosti razmatranjem specifičnih konteksta u kojima se upotrebljavaju. Razmatra se uporaba termina „distopijsko” u kontekstu umjetničkih izričaja Alexisa Rockmana, Michaela Kerbowa, Alice Tye, Kushala Tiklea, Fabricea Monteira, Jona Rafmana te, u kontekstu hrvatske umjetnosti, Jasenka Rasola i Sebastijana Dračića. Termin „utopijsko” razmatra se u kontekstu teorijskog promišljanja avangardne umjetnosti, socijalno angažiranih umjetničkih akcija umjetnika u drugoj polovici 20. stoljeća (napose Josepha Beuysa) te, u kontekstu hrvatske umjetnosti, slikarstva Ivana Rabuzina. Rad zastupa tezu da, unatoč tome što su „utopijsko” i „distopijsko” transmedijski termini, spektar njihova značenja promjenjiv je ovisno o vrsti umjetnosti na koju se odnosi. Termin „utopijsko” upotrebljava se u teorijskim promišljanjima za opise umjetničkih pravaca, umjetničkih praksi i samih umjetničkih djela u proteklih više od stotinu godina. Ponekad se odnosi na specifičnu vrstu načela umjetnosti, odnosno na umjetnički „impuls” ili namjeru, pri čemu implicira želju za društvenom promjenom putem umjetnosti; ponekad se odnosi na vizualni aspekt nekog djela, pri čemu implicira idealističko i/ili idealizirajuće zamišljanje i vizualizaciju. Termin „distopijsko” upotrebljava se u kontekstu likovnih umjetnosti tek odnedavno, posljednjih desetak godina. Upotrebljava se u cilju opisivanja određenog raspoloženja ili ugođaja. Uglavnom ga se povezuje sa specifičnim vizualnim, ikonografskim aspektom likovnog djela. Likovna djela koje se opisuje kao „distopijska” najčešće tematiziraju ekološka pitanja, konzumerizam, ugnjetavačke društveno-političke sustave, odnose moći i odnose među vrstama. I utopijska i distopijska umjetnost nastaju kao kritički odgovor na društvenu stvarnost.
PDF
