Članek pregledno predstavlja razvoj slovenske jezikoslovne terminologije, zlasti v slovenskih slovnicah v obdobju 1768–2017. V empiričnem delu se na vzorcu 50 jedrnih jezikoslovnih pojmov ugotavlja, ...kateri slovničar je imel odločilno vlogo pri njenem ustaljevanju.
Članek opisuje odnos med metajezikom in objektnim jezikom ter osnovne pojme, uporabljene pri opisu metajezika in jezikoslovne terminologije. Navedene so posebnosti slovenskega metajezika, pri čemer ...je posebna pozornost posvečena pojavu avtonimije v jezikoslovnihbesedilih.
V Sloveniji se je z vstopom v Evropsko unijo pojavila potreba po dvojezičnih in večjezičnih leksikalnih in terminoloških virih, med drugim tudi za francosko-slovenski jezikovni par. Prispevek opisuje ...pristop k izdelavi francosko-slovenskega terminološkega in frazeološkega spletnega slovarja ARTES. Pojasnjeni bodo zasnova in zgradba slovarja ter pedagoški pristop k oblikovanju slovarja. Z uporabo vnesenih podatkovnih nizov bodo predstavljeni pridobljeni terminološki rezultati s področja krasoslovja ter oblikoskladenjske razlike med generičnimi kolokacijami.
Onomastičke je termine moguće sustavno razvrstati prema različitim kriterijima. U istočnoslavenskim jezicima primjenjuje se podjela na realionime i mitonime prema tome imenuje li se referent koji ...postoji ili ne postoji. U slovačkoj se onomastici rabe i termini pseudoantroponim te pseudozoonim, koje srećemo i u onomastičkoj tradiciji drugih slavenskih jezika. Riječ je o specifičnim terminima koji se u deskriptivnim rječnicima i enciklopedijama ne navode ili se navode tek vrlo rijetko. Usprkos tomu što za imena fiktivnih, nestvarnih, izmišljenih bića već postoje termini, predlagali su se i individualni neologizmi s jednakim ili sličnim značenjem. Općenito nije riječ o terminima koji se u onomastičkoj literaturi često pojavljuju s obzirom na to da imena izmišljenih, fiktivnih ljudi ili bićā sličnih ljudima, životinjā ili drugih referenata nisu čest predmet onomastičkih istraživanja. Autorica u radu analizira takve termine i predlaže njihovo objedinjavanje.
V prispevku so obravnavana terminološka načela, s katerimi so utemeljeni odgovori, ki nastajajo pri terminološkem svetovanju Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. ...Ta dejavnost, kije opredeljena kot ad hoc terminologija, v Terminološki sekciji organizirano poteka že od leta 2013. Njeni člani uporabnikom terminologije, ki ne najdejo rešitve za svojo terminološko težavo, pomagajo tako, da jim predlagajo slovenski termin, ki po njihovem mnenju najprimerneje označuje pojem, po katerem uporabniki sprašujejo. Da bi ugotovili, s katerimi argumenti so utemeljene odločitve o najprimernejšem terminu, je bila narejena raziskava, v kateri je bilo pregledanih in analiziranih 100 terminoloških odgovorov. Poleg že obstoječih štirih terminoloških načel so se v analizi za relevantna izkazala še tri druga načela.1
Prispevek obravnava terminološke intervencije, ki so jih predlagali uporabniki Terminološke svetovalnice na Terminologišču. Analiza je pokazala, da so glavni razlogi za terminološko intervencijo ...vsebinsko neustrezni termin, deloma ali v celoti prevzeti termin, predolgi termin in politično nekorektni termin. Pri utemeljevanju odgovorov v svetovalnici je bilo največkrat uporabljeno terminološko načelo ustaljenosti, ki mu sledita terminološko načelo vsebinske ustreznosti in terminološko načelo gospodarnosti.
V članku je predstavljena analiza sinonimije v 14 terminoloških slovarjih, ki so nastali v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Analiza potrjuje, da sinonimija v ...terminologiji ni redka, saj je kar petina terminov (v povprečju 21,4 %) v analiziranih terminoloških slovarjih preusmerjena na prednostni termin. Pri tem je treba poudariti, da je število terminov za posamezen pojem smiselno omejiti, če naj bi bila sinonimija z vidika zagotavljanja učinkovitega sporazumevanja še funkcionalna. Rezultat analize je tipologija, ki naj bi prispevala k določeni stopnji predvidljivosti sinonimnih razmerij v terminologiji, kar bi lahko vplivalo na bolj premišljeno tvorjenje sinonimov oz. bolj usmerjeno uslovarjanje sinonimov.
The article analyses the quantitative changes in the Lithuanian scientific journal publishing in 2015-2022. The study reveals the problems of public bibliographic accounting and terminology in order ...to comprehensively analyse the public and private sector published print and electronic scientific journals. The gaps and uncertainties identified allow for the improvement of official publication records in the future, avoiding ambiguities in the assessment of the publication volumes of scientific journals. Science policy makers and implementers should take the initiative to standardise the definition of scientific journals, as this is the only way to achieve a clearer approach to this form of science communication. Although the annual volume of scientific journal publications has shrunk by 18.1% (from 265 (2015) to 217 (2022) publications), the decline itself has not been sharp. The decline has been stabilised by business involvement, changes in the evaluation of colleges, and the transformation of professional journals, book series and conference proceedings into scientific journals. Flexibility has been provided by electronic publishing instruments, which have reduced the dependence on external financial sources. The public publishing sector has tended to reduce the number of scientific journals in all scientific fields. This was mainly due to the reorganisation of the higher education network, the qualitative requirements for scientific articles and the reorganisation of scientific collectives. The publishing business has seen the greatest potential in the fields of technology and the medical and health sciences, and as a result, the number of journals published in these fields has not declined and continues to grow. Despite the private sector's growth trends, 50% of journals have 30 or more years of publication. This forms the core of Lithuanian scientific journals, which public sector publishers are striving to preserve and integrate into the international scientific environment.
Straipsnyje analizuojami 2015–2022 m. įvykę Lietuvos mokslo žurnalų leidybos kiekybiniai pokyčiai. Tyrime siekiant kompleksiškai išnagrinėti viešojo ir privataus sektorių leidžiamus spausdintinius ir elektroninius mokslo žurnalus atsiskleidė valstybinės bibliografinės apskaitos ir terminologijos problemos. Identifikuotos spragos ir neaiškumai leidžia tobulinti oficialiąją leidybos apskaitą ateityje išvengiant dviprasmybių vertinant mokslo žurnalų leidybos apimtis. Mokslo politikos formuotojai ir įgyvendintojai turėtų imtis mokslo žurnalų apibrėžties norminimo iniciatyvos, nes tik tokiu būdu atsirastų aiškesnis požiūris į šią mokslo komunikacijos formą. Nors metinės mokslo žurnalų leidybos apimtys susitraukė 18,1 proc. (mažėjo nuo 265 (2015 m.) iki 217 (2022 m.) leidinių), pats kritimas nebuvo staigus. Kritimą stabilizavo verslo įsitraukimas, kolegijų leidybinės veiklos suaktyvėjimas, profesinių žurnalų, knygų serijų ir konferencijų straipsnių rinkinių transformavimas į mokslo žurnalus. Lankstumo suteikė elektroninės leidybos instrumentai, mažinę priklausomybę nuo išorės finansinių šaltinių. Viešasis leidybos sektorius buvo linkęs mažinti mokslo žurnalų skaičių visose mokslo srityse. Tam daugiausiai įtakos turėjo aukštojo mokslo tinklo pertvarka, keliami kokybiniai reikalavimai mokslo straipsniams, mokslininkų kolektyvų persitvarkymas. Leidybos verslas didžiausią potencialą matė technologijos bei medicinos ir sveikatos mokslų srityse, todėl šių mokslo sričių žurnalų leidybos apimtys nemažėja ir toliau auga. Nepaisant privataus sektoriaus augimo tendencijų, 50 proc. žurnalų skaičiuoja 21 ir daugiau leidybos metų. Tai sudaro Lietuvos mokslo žurnalų branduolį, kurį viešojo sektoriaus leidėjai siekia išsaugoti ir integruoti į tarptautinę mokslo aplinką.
Oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije (1737–1759) je posebnost zaradi jezika, saj je bila vodena v slovenščini in kot takšna prikazuje slovensko glasbeno terminologijo svojega časa. Med vpisi ...oklicev se jih 19 nanaša na glasbenike oziroma z glasbo povezane osebe. Od znanih osebnosti je najti Filipa Jakoba Repeža, organista, pesnika in skladatelja iz Starega trga pri Ložu.
PDF
