IZVLEČEK V príspevku je na osnovi zapisov za Slovenski lingvistični atlas najprej na kratko predstavljen gorenjski kra-jevni govor Tržiča in okoliških krajevnih govorov. Sledi analiza narečnih ...besedil, ki jih je v Cerkvenem glasniku za tržiško župnijo v 20. letih 20. stoletja objavil Karel Pirc.
V prispevku so predstavljene tržiške gozdne posesti in fužine med letoma 1873 in 1891, ko je bila njihova lastnica Kranjska industrijska družba. Fužine so bile leta 1873 v slabem stanju. Kranjska ...industrijska družba se je za njihov nakup odločila predvsem zaradi obsežnih gozdnih posestev. Za svojo metalurško proizvodnjo je potrebovala velike količine oglja. Ko je na Jesenicah zgradila moderne jeklarske obrate, se je potreba po oglju zmanjšala. Zaradi tega se je odločila prodati gozdove. Leta 1891 je tržiške gozdove prodala baronu Juliju Bornu.
Avtor raziskuje razvoj zemljiških gospostev na območju Tržiča na Gorenjskem. Območje je v visokem srednjem veku sodilo v sklop kranjskega mejnogrofovskega gospostva, od katerega je vpoznem srednjem ...veku ostal le manjši del, preostanekpaje v 15. stoletju razdeljen prešel v last dvehplemiških rodbin - Lambergerjev in Paradeiserjev -, ki sta že stoletjepred tem začeli utrjevati pozicije v tem prostoru.
IZVLEČEK Nemški tankovski as slovenskih korenin Hugo Primozic (1914-1996) v vojaškem zgodovinopisju ni neznana oseba. O njem je bilo prelitega precej črnila v zgodovinopisju mnogih narodov, le v ...slovenskem prostoru nekoliko manj. Pričujočiprispevek želi osvetliti vojaško pot nemškega vojaka, odlikovanega z najvišjimi odlikovanji za hra-brost, čigar oče jeprihajal iz Tržiča.
Prispevek predvsem s pomočjo arhivskih virov ponuja globlji uvid v zdravstveno problematiko v Tržiču in okoliških občinah v obdobju med svetovnima vojnama, ko so se nova socialnomedicinska načela po ...prvi svetovni vojni udejanjala tudi na obravnavanem območju. Članek se osredotoča na zdravstveno zaščito otrok in jo prikaže v splošnem jugoslovanskem kontekstu. Tržič je bil med tistimi slovenskimi mesti, ki so dobila svoj zdravstveni dom in s tem praktične možnosti za dvig osveščenosti in izboljšanje zdravja ljudi, zlasti najbolj ranljivih, to je otrok.
Na širšem območju Tržiča do danes niso našli nobenih epigrafskih spomenikov, spomočjo katerih bi bilo mogoče kaj več povedati o rimskodobnih prebivalcih tega prostora, zato avtorica najprej predstavi ...z antiko povezana arheološka najdišča tega prostora. Ta namreč služijo kot dokaz ne samo za življenje ljudi na tem območju v času antike, temveč tudi kot posredna potrditev dejstva, daje tod tekla rimska cesta, ki sicer ni vrisana na antičnem zemljevidu oziroma itinerarijih, ker ni šlo za t. i. via publica, torej državno cesto. Čeprav to ni bila cesta najvišjega ranga, je bila kljub temu pomembna, predvsem kot bližnjica med Emono in Virunom. Obstoj te ceste zgodovinarji že več kot stoletje utemeljujejopredvsem z votivnimi spomeniki, ki so jih našli v bližini Ljubelja oziroma ob trasi ceste (danes vsi na avstrijski strani). Še en posreden dokaz pa lahko iščemo tudi v ljudskem izročilu, ki pravi, daje Tržič obstajal že v antikipod imenom Forum Lubellinum, kar nas spet popelje na Ljubelj.
Tržič je v predstavah ljudi obveljal za izrazito obrtnički trg, ki se je konec 19. in na začetku 20. stoletja preoblikoval v industrijsko sredičče z različnimi gospodarskimi dejavnostmi. Med prve ...obrti, katerih izdelki so bili namenjeni prodaji na oddaljenih trgih, sodi kovačka, sledil je razcvet usnjarstva in proizvodnje tekstila (tkalstvo, barvarstvo in nogavičarstvo), v sredino 19. stoletja pa sodi razmah čevljarstva. Rokodelski proizvodnjije sledila manufakturna, konec 19. stoletja pa se v Tržiču začnejo razvijati tovarne, ki nasledijo proizvodne obrate ali se naslonijo na vire iz narave in v okolju obstoječo delovno silo. A razvoj posameznih dejavnosti ni bil linearen. Na temeljih obrti so se v industrijo preoblikovale nekdanja železarska, usnjarska in čevljarska dejavnost, razvila seje na lesu temelječa industrija, zgolj posredno paje s tržičko tekstilno industrijo mogoče povezati nogavičarstvo in modrotiskarstvo.
V članku opisano območje Tržiča z okolico je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi težko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko ...gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih jim tudi z največjim trudom včasih ni uspelo pridelati dovolj hrane, da bi družina preživela do naslednje žetve, so si spregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali sprevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice seje Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejavnosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetovanje paje bilo za večino Tržičanov le postranska dejavnost, s katero so se ukvarjali.
Bohuslav Lavička, po rodu Čeh, je kot lekarnar v Tržiču deloval dobrih 30 let (med letoma 1911 in 1942). Ljubezen do zbiranja starih farmacevtskih in medicinskih predmetov, ki ga je spremljala že od ...zgodnjega otroštva, je prispevala k temu, da je ustvaril veliko in dragoceno farmacevtsko-medicinsko zbirko, ki je odraz zgodovine lekarništva in zdravljenja ter prikaz zgodovine naravoslovnih in medicinskih znanosti. Razstavljena je v tovarni zdravil Lek v Ljubljani, ki je tudi njena lastnica. Zbirko, ki je izjemnega kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega pomena, je Vlada RS na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine leta 2002 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.
Tržiški domačin Viktor Kragl (1883-1951) je v svojem monumentalnem delu o zgodovini rojstnega kraja posebno poglavje posvetil tržiškim matičnim knjigam. Vnjem je navajal, da najstarejši zapisi segajo ...v leto 1635, kar pa se je izkazalo kot netočen podatek. Najstarejše obranjene matične knjige tržiške župnije, ki jih danes hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, namreč segajo v leto 1602-1603. Pričujoči prispevek obravnava in analizira prve vpise ter opozarja na zanimive unikatne posebnosti, ki jih skrivajo najstarejše tržiške matice.
