IZVLEČEK Članekprikazuje zgodovino delovnega koncentracijskega taborišča Ljubelj inpomenaprelaza ter novozgrajenega cestnegapredora med drugo svetovno vojno. Interniranci in civilni delavci na obeh ...straneh slovensko-avstrijske meje so v drugi polovici vojne zgradili cestni predor, ki je bil uporabljen le med množičnim umikom nemških in kolabo-racionističnih sil iz Slovenije v Avstrijo. Zaradi zagotavljanja umika več deset tisoč ljudi preko prelaza in tunela so nemške in kolaboracionistične sile srdito branile dostop do Ljubelja, zaradi česar so partizanske sile območje osvobodile šele več dnipo uradni kapitulaciji Tretjega rajha.
Prispevek prinaša nove podatke o nekdanji opremi gradu sv. Katarina v Puterhofu (Jelendolu), ki so jo Karlu baronu Bornu skupaj z drugim nepremičnim in premičnim imetjem leta 1941 v celoti zaplenile ...nemške okupacijske sile, nato pa leta 1945 še nove jugoslovanske oblasti. Natančnejšo podobo opreme Bornovega bivališča v času pred drugo svetovno vojno lahko sestavimo na podlagi več dokumentov, ki vsebujejo sezname zaplenjenega pohištva, slik in druge stanovanjske opreme iz gradu sv. Katarina. Analiza podatkov iz arhivskih virov skupaj z redkim ohranjenim slikovnim gradivom in pričevanji posameznikov omogoča spoznavanje nekdanje bivalne kulture uspešne plemiške rodbine, ki je v svoji podjetnosti in z dobro gospodarnostjo odločno zaznamovala življenje v Tržiču in njegovi okolici.
Ljudsko izročilo o nastanku naselja Tržič v obliki pripovedke govori o strašném zmaju, ki je z grebena Košute sprožil ogromen »plaz« skalovja in zasul prvotno naselje. Na območju Podljubelja in v ...dolini Pod Košuto lahko še danes opazujemo ogromne količine skalovja, na pobočju Velikega vrha pa veliko odlomno steno kot »neme priče« tega dogodka. Skalni podor je po vsej verjetnosti nastal v poznem srednjem veku, njegova silovitost in posledice pa so se ohranile v ljudskem izročilu. V članku so predstavljeni ljudsko izročilo in sodobna dognanja o skalnem podoru.
V članku so zajeta arhitekturna, kiparska in slikarska dela, ki so nastajala v 20. in na začetku 21. stoletja v Tržiču in bližnji okolici. Predstavljena je arhitekturna dejavnost, ki se je razvijala ...pod okriljem tovarn in segla na področje izgradnje tovarniških objektov, infrastrukture, stanovanjske in javne gradnje ter vplivala na urbanistično podobo Tržiča in bližnje okolice. Od sakralnih objektov, ki so bili zgrajeni v prejšnjih stoletjih, so v obravnavo pritegnjene adaptacije in obnove cerkva ter kapel, ki so potekale v 20. stoletju, npr. gradnja podružnične cerkve sv. Neže na Brezjah pri Tržiču in obnova v požaru poškodovane podružnične cerkve sv. Jožefa v Tržiču. Med javnimi spomeniki in kiparskimi deli, ki so jih prispevali vidnejši slovenski umetniki, izstopata spomenika NOB, deli Borisa Kobeta in Stojana Batiča. Med slikarskimi deli prevladujejo sakralna, od katerih posebno mesto zasedajo dela Staneta Kregarja.
Znani slovenski kulturni delavec, publicist, umetnostni zgodovinar, konservator, kastelolog in vedutolog Ivan Stopar (29. 4. 1929, Ljubljana - 12. 12. 2018, Celje) se je spomladi 2018 lotil pisanja ...spominov. Zaradi bolezni in smrti dela ni dokončal ter to ni izšlo v načrtovani knjižni obliki. S kulturnozgodovinskega vidika so zelo zanimivi zapisani spomini na njegovo otroštvo in mladost med Tržičem in Ljubljano v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Ta segment spominskih zapisov je avtorju uspelo povsem dokončati. V njih je predstavil življenje v Tržiču z vsakodnevnimi, posebnimi in tudi tragičnimi dogodki, svoje otroštvo, šolanje in preživljanje prostega časa, odnose v družini, zapleteno dogajanje med drugo svetovno vojno in vključitev v partizansko odporniško gibanje. Orisal je tudi povezave s svojim stricem in ljubljanskim industrialcem Ivanom (Žanom) Mathianom ter z zgodovinarjem Josipom Žontarjem.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
V Tržiču se je do današnjih dni ohranil več kot sto let star običaj. Vsako leto na Gregorjev večer, to je ...11. marca, prižgejo tržiški čevljarji kresove, po vodi pa spuščajo v smolo namočene prižgane pletene posode ali hišice, ki jih napravijo otroci sami. S tem so nekdaj simbolično izražali svoje veselje nad podaljšanim dnevom, ki je iz njihovih temačnih delavnic pregnal leščerbe in brlivke. Nekaj podobnega poznajo tudi v Kropi in Kamni Gorici. Tržiško turistično društvo si že nekaj let prizadeva ta običaj ohraniti in z njim poživiti turistično dejavnost. V ta namen najlepše izdelke tudi nagradijo.- Information:- Tržič: Shoemakers welcoming spring and the light from a bonfire and releasing 'gregorčki' on St. Gregory's Day.- Original language summary:
Tržič: s kresom in spuščanjem »gregorčkov« so čevljarji pozdravljali pomlad in svetlobo na praznik svetega Gregorja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Občina Tržič meji z Avstrijo po grebenu Osrednjih Karavank. Povezovanje s sosednjima avstrijskima občinama (Borovlje, Sele) se je začelo v osemdesetih letih in po letu 1991 postaja iz leta v leto ...intenzivnejše. Meja, ki je nekdaj ostro ločevala življenje na obeh straneh meje, je z osamosvojitvijo Slovenije in vključitvijo Avstrije v Evropsko skupnost postala bolj odprta hkrati pa se je s Schengenskim sporazumom poostril nadzor nad pretokom blaga in ljudi. Danes gibanje ob meji ni več omejeno in nekdaj zaprta območja so postala predvsem turistično zanimiva. V teh letih je Občina Tržič z avstrijskimi partnerji izoblikovala skupne razvojne projekte, in sicer predvsem na področju razvoja kmetijstva in turizma. Tako poskusno uvajamo gojenje ajde, ki je nekdaj prevladovala na naših njivah in v vsakdanji prehrani, vključujemo pa se tudi v projekt ohranjanja avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce. Že dve leti je v program PHARE CBC (Crossborder Cooperation/Čezmejno sodelovanje) vključena tudi naravna znamenitost Dovžanova soteska, ki jo bomo v prihodnje povezali s sotesko Čepa na avstrijski strani Karavank. V okviru evropskega programa ECOS-Ouverture pa izvajamo čezmejni projekt Tematske poti po Košuti, s katerim želimo oživiti še nekoriščene pokrajinske danosti in jih vključiti v celovito turistično ponudbo na tem delu Karavank.
Tre istituzioni culturali del Basso Isontino, una italiana, la principale promotrice della pubblicazione, e due slovene, hanno reso possibile l'apparizione di questo impor tante studio della ...toponomastica del territorio monfalconese di Maurizio Puntin, frut to di un lungo, decennale lavoro. Vogliamo sottolineare subito l'attributo storico nel ti tolo. L'autore non si è limitato all'esame della toponomastica nello stato attuale; ha fatto una minuziosa ricerca negli archivi e ha esplorato i catasti e codici e, inoltre, anche i due preziosi schedari di Corgnali, antroponimico e toponimico, giacenti presso la Bi blioteca Civica di Udine. Per ciò la qualifica di "storico" è del tutto giustificata: vi sono elencati i toponimi (e microtoponimi!) di un ristretto territorio, quello monfalconese attraverso secoli, alcuni addirittura tramandati dagli storici greci e latini. Il vero inte resse rimangono, certo, i toponimi che mostrano la fluttuazione delle etnie dal Medio Evo in poi. Per convincerci dell'assiduo lavoro dell'autore è sufficiente sottolineare l'ab bondante uso del Catasto Napoleonico, del 1818. Un altro ricercatore dei microtoponi mi di un territorio tutto sommato non troppo distante e comunque per qualche aspet to simile al monfalconese, il linguista e etnologo friulano Roberto Dapit esaminando i microtoponimi nella valle di Resia ha constatato che i catasti napoleonici superano, per quanto riguarda la precisione e l'esattezza, quelli fatti nell'epoca dell'amministrazione austriaca e anche quelli posteriori. Il che è un elogio alla burocrazia francese. Sia detto per l'inciso, fultimo decreto riguardante Trieste, più precisamente le tariffe dell'entrepôt triestino,J fu firmato da Napoleone nel 1812, mentre si trovava alle porte di Mosca (!).
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tržič – pogled na mesto z jugozahoda. Ob Mošeniku vidimo kozolcem podobne objekte, ki so bili usnjarske sušilnice. Razglednica je ...bila odposlana leta 1909.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tovarna Peko v Tržiču. Razglednica ni bila odposlana.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under ...the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
