South Korean Yungwoo Kim walks through the medieval neighborhood, visits literary museum\ ‘Buddenbrookhaus\’ and tests Lübeck marzipan.
La surcoreana Yungwoo Kim pasea por el barrio medieval, visita ...el museo literario "Buddenbrookhaus" y prueba el mazapán de Lübeck.
Jungwoo Kim aus Südkorea erkundet das mittelalterliche Gängeviertel, besucht das Literaturmuseum "Buddenbrookhaus" und kostet Lübecker Marzipan.
Jungwoo Kim from South Korea explores the medieval ...Goose Quarter, visits the Literary Museum\ "Buddenbrookhaus\" and costs Lübeck Marzipan
With surfing instructor Simon Voss, you can glide through Lübeck's old town on a stand up paddle board. No previous knowledge of this newly-popular sport is necessary, though you should be able to ...swim. It's an opportunity to see the "City of Seven Towers" from a very different perspective.
With surf instructor Simon Voss, you can stroll through the water ahead of the old town of Lübeck. It is not necessary to have previous experience, you just have to know how to swim. An opportunity ...to enjoy\ ‘the city of the seven towers\’ from a novel perspective.
Con el instructor de surf Simon Voss, se puede pasear por el agua por delante del casco antiguo de Lübeck. No es necesario tener experiencia previa, solo hay que saber nadar. Una oportunidad para disfrutar de "la ciudad de las siete torres" desde una novedosa perspectiva.
V letu 1997 smo na različnih parcelah iste površine v štirih košnjah in v različnih razvojnih fazah rastlin zbrali po 10 vzorcev črne detelje (Trifolium pratense) in mnogocvetne ljuljke (Lolium ...multiflorum) ter po 8 vzorcev mačjega repa (Phleum pratense), trpežne ljuljke (Lolium perenne), travniške bilnice (Festuca pratensis), rdeče bilnice (Festuca rubra) in pasje trave (Dactylis glomerata). Največjo povprečno vsebnost mangana v suhi snovi smo ugotovili v vzorcih pasje trave (215,3 ± 54,9 mg kg-1 SS) in v vzorcih rdeče bilnice (55,7 ± 7,8 mg kg-1 SS). Druge trave in črna detelja so vsebovale statistično značilno manj mangana v suhi snovi (od 33,1 mg do 42,0 mg kg-1 SS). Pri travah z manjšo vsebnostjo mangana in pri črni detelji je bila ob prvi košnji vsebnost mangana največja v fazi bilčenja (25,2 mg do 61,6 mg kg-1 SS) in najmanjša v fazi cvetenja (16,6 mg do 47,8 mg kg-1 SS). Pri pasji travi pa je vsebnost mangana v suhi snovi z zorenjem rastline v prvi košnji naraščala (od 145,5 mg na 179,5 mg kg-1 SS). Najmanjša povprečna koncentracija mangana je bila pri vseh travah in pri črni detelji v vzorcih prve košnje (od 21,0 mg do 53,0 mg kg-1 SS) in največja jeseni ob četrti košnji (od 42,2 mg do 68,7 mg kg-1 SS), pri pasji travi pa je bila ob prvi košnji 160 mg, ob drugi 272,0 mg in se je v tretji in četrti košnji zmanjšala na 209,6 mg oziroma 215,4 mg kg-1 SS.
Današnja sjemenska proizvodnja svojim kvalitetom, kvantitetom i asortimanom ne zadovoljava sve veće zahtjeve poljoprivrede. Da bi se osigurao potreban asortiman travnih vrsta, kvaliteta sjemenske ...robe, sigurnost proizvodnje sjemena i podizanje prinosa po jedinici površine te stabilna, visoka i kvalitetna proizvodnja travnih kultura, potrebno je provesti organizaciju sjemenske proizvodnje na bazi sortnog travnog sjemena na krupnim objektima, na kojim je moguća racionalna primjena modernih agrotehničkih mjera i opreme, organizacija reprodukcije sortne sjemenske robe te stručni nadzor proizvodnje.
Uzgoju sjemenskih trava i proizvodnji sjemena treba posvetiti najveću brigu od početka do kraja proizvodnog procesa, jer i najmanji propust može dovesti u pitanje čitav uspjeh.
Stoga tamo, gdje su sjemenski usjevi trava samo nuzgredne kulture, pa ne postoji potpuna zainteresiranost proizvođača i gdje nije osigurana stručna suradnja i nadzor nad proizvodnjom u punoj mjeri ne može se očekivati željeni uspjeh.
Istraživanje je imalo za cilj komparirati produktivnost i kvalitetu nekoliko vrsta trava u klimatskim uvjetima jugoistočne Europe. Istraživanje je provedeno tijekom 2012. i 2013. godine u ...jugozapadnom dijelu Panonske nizine (okolica Osijeka, Hrvatska). U pokusu su istraživani klupčasta oštrica, mačji repak, talijanski, hibridni i engleski ljulj u 4 repeticije. Provedene su 3 košnje po godini ili 6 otkosa za svaku vrstu tijekom pokusa. Rezultati su pokazali da postoje značajne statističke razlike za sva istraživana svojstva između vrsta, godina i njihove interakcije na nivou P˂0,05. U prosjeku, najveći prinos suhe tvari ostvaren je tijekom prve godine uporabe (10,4 i 9,1 t/ha). U prosjeku za dvije godine korištenja, najveći prinosi suhe tvari imali su talijanski ljulj i klupčasta oštrica. Rezultati kvalitete pokazali su da je klupčasta oštrica bila najmanje probavljiva, jer je sadržavala preko 700 g/kg vlakna topiva u neutralnom detrđentu (NDF) i 450 g/kg vlakna topiva u kiselom detrđentu (ADF), za razliku od engleskog ljulja koji je imao 559 i 327 g/kg NDF i ADF. Energetski najproduktivniji je bio talijanski ljulj sa proizvodnim potencijalom od 19.739 litara mlijeka uz mliječnu mast od 4%. Na osnovu proteina najprinosnija je bila klupčasta oštrica, koja može proizvesti 11.878 litara mlijeka iz 713 kg proteina u jednoj godini. Rezultati pokazuju da niti jedna testirana trava nije imala balansiran odnos proteina i energije.
V 76 vzorcih mnogocvetne ljuljke, trpežne ljuljke, mačjega repa in črne detelje, košenih v različnih fazah morfološkega razvoja, smo določili vsebnost surove vlaknine (SV) po metodi Naumann in ...Bassler (1976) ter vsebnosti v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDV), v kislem detergentu netopne vlaknine (KDV) in v kislem detergentu netopnega lignina (KDL) po metodi Goering in Van Soest (1970). Vsebnosti SV, NDV, KDV in KDL v teh vzorcih smo določili tudi s pomočjo filtrskih vrečk in jih označili kot SVFV, NDVFV, KDVFV in KDLFV. Za razliko od trav, kjer so bile razlike med vsebnostmi NDV in NDVFV, KDV in KDVFV ter KDL in KDLFV majhne (v povprečju največ 20 g kg–1 SS med vsebnostma KDV in KDVFV pri trpežni ljuljki), smo pri črni detelji ugotovili velike razlike med vsebnostmi NDV in NDVFV (v povprečju 46 g kg–1 SS), KDV in KDVFV (v povprečju 66 g kg–1 SS) ter KDL in KDLFV (v povprečju 35 g kg–1 SS). Med vsebnostmi SV in SVFV tako pri travah kot pri detelji tako velikih razlik ni bilo (v povprečju je bila največja razlika 17 g kg–1 SS pri črni detelji). Če smo vzorce črne detelje pred določanjem vsebnosti NDVFV, KDVFV in KDLFV sprali z acetonom (acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV), smo ugotovili, da se razlike v vsebnosti med njimi in vsebnostmi NDV, KDV in KDL močno zmanjšajo (v povprečju na 15, 17 oz. 5 g kg–1 SS). Stopnjo povezanosti med vsebnostmi SV, NDV, KDV in KDL ter vsebnostmi vlaknine v vzorcih, ki smo jih določili s pomočjo filtrskih vrečk, smo ugotavljali s koeficientom determinacije (R2) in standardno napako ocene (SEE). Najboljše ocene vsebnosti SV (R2 = 0,89, SEE = 1,73), NDV (R2 = 0,98, SEE = 1,73), KDV (R2 = 0,90, SEE = 1,73) in KDL (R2 = 0,69, SEE = 1,73) smo dosegli, ko smo v enačbe kot posamezne odvisne spremenljivke vključili SVFV, NDVFV, KDVFV in KDLFV trav ter SVFV, acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV detelj. Rezultati so pokazali, da je metoda s filtrskimi vrečkami je primerna za določanje vsebnosti SV, NDV in KDV, ne pa tudi za določanje vsebnosti KDL.
Šezdeset četiri holštaj-frizijske krave nasumično su razvrstane u četiri skupine (M15, M20, H15 i H20), uzevši u obzir 2x2 faktorijalni dizajn s obzirom na: dvije razine prinosa pašnjaka prije ...napasivanja (PM, kg DM/ha) - srednja (M-1600) naprema visoka (H-2400), te dvije razine pašnog obroka (PA, kg DM / krava /dan) - niski (15) naprema visoki (20). Istražena su dva razdoblja (PI naprema PII). Između travnjaka s visokim i srednjim prinosom prije napasivanja (PM), u prvom razdoblju utvrđene su razlike s obzirom na gustoću travnjaka (P<0,001; H = 255 naprema M = 235 kg DM/cm/ha) i visinu trave (P<0,001; H = 14,8 naprema M = 10,9 cm). U drugom razdoblju, statistička značajnost i razlike između navedenih skupina iznosili su P<0,001; H = 216 naprema M = 196 kg DM/cm/ha i P<0,001; H = 14,3 naprema M = 13,0 cm. Najniža visina trave i najviša iskoristivost pašnjaka nakon napasivanja utvrđene su usporedbom niskog i visokog pašnog obroka tijekom prvog razdoblja (P<0,001; niski = 4,1 naprema visoki = 4,9 cm te P<0,001; niski = 98,8 naprema visoki = 89,9%) kao i tijekom drugog razdoblja (P<0,001; niski = 4,3 naprema visoki = 5,0 cm te P<0,001; niski = 97,1 naprema visoki = 89,9%). Sadržaj sirovih proteina i probavljivost organske tvari tijekom prvog razdoblja bili su viši kod pašnjaka sa srednjim prinosom pašnjaka prije napasivanja u odnosu na pašnjake s visokom razinom prinosa prije napasivanja (P<0,001; M = 210 naprema H = 176 g/kg DM i P<0,05; M = 846 naprema H = 836 g/kg DM. Tijekom drugog razdoblja, statistička značajnost i vrijednosti navedenih pokazatelja iznosili su (P<0,05; M = 212 naprema H = 192 g/kg DM i P<0,05; M = 828 naprema H = 821 g/kg DM). Navedeno se može pripisati većem udjelu lišća i manjem udjelu uvenule mase na pašnjacima sa srednjim prinosom prije napasivanja u odnosu na pašnjake s visokim prinosom prije napasivanja. Usporedba niskog i visokog pašnog obroka tijekom prvog razdoblja, pokazala je statistički značajne razlike za unos suhe tvari pašom (P<0,001; niski = 16,5 naprema visoki = 14,7 kg DM/krava/dnevno), proizvodnju mlijeka (P<0,01; niski = 23,8 naprema.
visoki = 22,7 kg/day) te proizvodnju krute tvari mlijeka (P<0,05; niski = 1,69 naprema. visoki = 1,61 kg/krava). Tijekom drugog razdoblja, viši unos suhe tvari pašom utvrđen kod visokoga pašnog obroka u odnosu na niski pašni obrok (P<0,001; visoki = 15,7 naprema niski = 14,1 kg DM/krava/dnevno), viša je bila i proizvodnja mlijeka (P<0,001; visoki = 15,4 naprema niski = 13,6 kg/day) te proizvodnja krute tvari mlijeka (P<0,01; visoki = 1,19 naprema niski = 1,08 kg/krava). Najviša proizvodnja mlijeka po hektaru (P<0,001; 16,983 kg/ha) i krute tvari mlijeka po hektaru (1,268 kg/ha) utvrđena je kod krava koje su napasivane u skupini M20 travnjaka.
V letu 1997 smo na različnih parcelah iste površine v štirih košnjah in v različnih razvojnih fazah rastlin zbrali po 10 vzorcev črne detelje (Trifolium pratense) in mnogocvetne ljuljke ...(Lolium multiflorum) ter po 8 vzorcev mačjega repa (Phleum pratense), trpežne ljuljke (Lolium perenne), travniške bilnice (Festuca pratensis), rdeče bilnice (Festuca rubra) in pasje trave (Dactylis glomerata). V vzorcu zemlje iz poskusne površine smo izmerili pH vrednost 7,2 in 75,8 mg cinka kg-1 SS. V povprečju so trave vsebovale 20,36 mg, črna detelja pa 26,43 mg cinka kg-1 SS. Najmanj cinka je bilo v suhi snovi vzorcev rdeče bilnice (16,92 mg kg-1). V trpežni ljulki ga je bilo 18,13 mg, v travniški bilnici 18,66 mg in v pasji travi 20,84 mg v kg suhe snovi. Največ cinka so v suhi snovi vsebovali vzorci mačjega repa (23,66 mg kg-1) in mnogocvetne ljuljke (23,97 mg kg-1). Razlike med travami so bile statistično značilne. V prvi košnji so rastline v fazi bilčenja vsebovale 22,44 mg, med latenjem 19,57 mg in cvetenjem 16,47 mg cinka kg-1. Razlike so statistično značilne. V koncentraciji cinka v suhi snovi vseh zbranih vzorcev prve košnje in vzorcev druge košnje ni bilo statistično značilnih razlik (19,49 mg in 20,22 mg kg-1). V vzorcih tretje košnje je bilo statistično značilno več cinka (24,29 mg kg-1 SS) v primerjavi s prvo in drugo košnjo, v vzorcih jesenske košnje pa največ (26,91 mg kg-1 SS). V vzorcih mačjega repa, trpežne ljuljke in mnogocvetne ljuljke so bile razlike v vsebnosti cinka med vzorci prve košnje in jesenske košnje zelo velike (+78,4%, +68,0% in +58,4%).
PDF
