Na Tednu Univerze v Ljubljani (UL) 2023 so prof. dr. Katarini Čufar podelili naziv zaslužna profesorica, za pomembne prispevke k razvoju znanosti o lesu in dendrokronologije, kakovostno in predano ...pedagoško in mentorsko delo, organizacijo dela in upravljanje na Univerzi v Ljubljani ter krepitev splošnega ugleda UL doma in v svetu. Univerza je podelila 14 priznanj zaslužnim profesoricam in profesorjem. Tri nove zaslužne profesorice, Lučka Kajfež-Bogataj, Irena Rogelj in Katarina Čufar, prihajajo z Biotehniške fakultete UL.
Na Univerzi v Ljubljani (UL) je med 28. novembrom in 2. decembrom 2022 potekal Teden univerze in tudi letos, ob 103. rojstnem dnevu univerze, so bili predstavljeni najodličnejši raziskovalni dosežki, ...podeljeni častni nazivi, plakete, nagrade in priznanja vsem, ki so pripomogli, da je Univerza v Ljubljani iz leta v leto boljša. Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete UL smo zelo ponosni, da je na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani 29. 11. 2022 Zlato plaketo prejel tudi naš sodelavec, prof. dr. Primož Oven, vodja Katedre za kemijo lesa in druge lignocelulozne materiale. Prof. Oven je mednarodno uveljavljen raziskovalec in pedagog na področju proučevanja zvez med funkcijami, strukturami, kemizmom in lastnostmi lesa, biorafinacije ter valorizacije lesne biomase s poudarkom na pridobivanju in uporabi nanoceluloze in lesnih ekstraktivov. V akademskem in gospodarskem okolju promovira trajnostno izrabo lesa v krožnem biogospodarstvu in skrbi za ugled UL doma in v tujini.
V zborniku Gemeinsamkeit auf getrennten Wegen s podnaslovom Die slowenischen Doktoranden der Grazer Philosophischen Fakultät im Zeitraum 1876–1918 und die Gründung der Universität in Ljubljana so ...zbrani prispevki o slovenskih doktorskih kandidatih Filozofske fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu v zadnjem obdobju obstoja donavske monarhije. Prispevki so plod raziskav v okviru projekta Zgodovina disertacij slovenskih kandidatov v Avstroogrski monarhiji, kjer so bili predhodno obravnavani že slovenski doktorandi Karlove univerze v Pragi in Univerze na Dunaju.
Jesenkove nagrade Biotehniške fakultete UL so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved v ...Sloveniji. Biotehniška fakulteta jih podeljuje že vse od leta 1973, med njimi tudi Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija. Za leto 2021 je to nagrado na slovesnosti v marcu 2022 prejel asist. dr. Jure Žigon, ki je na Oddelku za lesarstvo BF zaposlen kot samostojni strokovni delavec.
Članek obravnava intelektualno elito ruskih priseljencev v Slovenijo med obema svetovnima vojnama, ki je predstavljala prvo generacijo ruske emigracije. Ob orisu širšega zgodovinsko‑političnega ...ozadja v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji prispevek prikaže usode in delovanje nekaterih vidnih predstavnikov, ki so med drugim tudi vplivali na takratno slovensko kulturno dogajanje. Izpostavljeni so J. V. Spektorski, A. Bubnov in A. V. Isačenko, ki so s svojo akademsko dejavnostjo v mnogočem obogatili in razširili slovensko kulturno zavest. V razpravi so njihova dela podrobneje predstavljena.
Slovenska muzikologija Matjaža Barba, četudi obljublja le kratek prelet, je bistveno več kot le to. Je očrt tega, kar se je s slovensko muzikologijo v zadnjih 800 letih dogajalo, hkrati pa je tudi ...izjemen vir podatkov in zanimivih dejstev, ki so bila do sedaj malo poznana. Avtor že v predgovoru napiše, da se njegova razprava ne osredotoča na muzikologijo z vidika točke nič (tj. njeno umestitvijo med sedem muz Filozofske fakultete), ampak da želi preučiti njene izvire. Začne v 14. stoletju, pri cistercijanih, v Stični, centru sveta za nastajajoči osnutek slovenskega naroda.
Prispevek se osredotoča na formalno in vsebinsko prenovo praktičnega usposabljanja, ki je (lahko) del visokošolskih študijskih programov. Ob reformi študija po bolonjskih načelih so visokošolski ...zavodi prenovili tudi praktično usposabljanje. Predstavljeni so pravni okviri za prenovo študijskih programov in kako je ta potekala na Univerzi v Ljubljani. Članice univerze so ob upoštevanju načel bolonjske prenove in predpisov, ki so urejali to področje, pri procesu izhajale iz izkušenj izvajanja prakse v »starih« programih ter sledile napotkom, ki so bili oblikovani v začetnih letih uvajanja bolonjske prenove. Danes, ko so študijski programi prenovljeni, bo treba pozornost nameniti nadaljnjemu napredku in razvoju kakovosti študijskih programov in s tem tudi praktičnemu usposabljanju.
Usoda slovenskih klasičnih filologov, kot so bili Fran Bradač, Jože Košar, Milan Grošelj in Anton Sovre, je bila po drugi svetovni vojni v marsičem določena z njihovim razmerjem do partije. Toda po ...pričevanju sočasnih dokumentov tajne policije, kot jih je sestavljal »Andrej«, sodelavec Državne varnosti, ki se je v resnici imenoval Fran Petre, se je za njihovo težavno dvojno igro vzdrževanja ideološko sprejemljive fasade skrivalo tudi prizadevanje za ohranitev vsaj dela nekdanje avtonomije. Relativna svoboda na Oddelku za klasično filologijo je v desetletjih, ki so sledila letom skorajda popolnega uničenja stroke v drugi polovici štiridesetih, temeljila predvsem na dejstvu, da je postajal ta študij vse bolj marginaliziran.
Devetdeset let geografske knjižnice Frelih, Martina; Knez Račič, Ida; Miklič Cvek, Lucija ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2009
32
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek predstavlja devetdeset let delovanja knjižnice Oddelka za geografijo, ki je po velikosti fonda druga največja knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in osrednja visokošolska knjižnica ...za geografijo. Opisani so njen nastanek, prostorske spremembe, razvoj knjižnične zbirke, kader knjižnice in knjižnični katalogi. Pomemben del knjižničnega fonda je kartografsko gradivo, ki se ga hrani v kartografski zbirki. Knjižnica nudi različne storitve - poleg najpomembnejše izposoje knjižničnega gradiva je to izobraževanje uporabnikov, izdelovanje bibliografij, dostop do informacijskih virov in objavljanje Biltena novosti. V sklepnem delu so podani načrti za prihodnost knjižnice.
Članek prinaša kronološko, z viri podkrepljeno analizo konkretnih spodbud za nastanek Oddelka za muzikologijo, vse od prvih idej ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani, do utemeljitve znanstvenega oz. ...zgodovinskega oddelka na Akademiji za glasbo in končno do prenosa muzikologije na univerzo ter s tem institucionaliziranja muzikologije na Slovenskem.
PDF
