Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- O študiju na univerzah- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 ...Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- S 6 tabelami- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal ...Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- O predavanjih v letu 1881/2- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 ...1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Več o člankih: J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo; F. Kidrič, Biblioteški problem in ...univerza 1919-29- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- S tabelami- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal ...Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Tokratna številka Andragoških spoznanj je nastala kot rezultat projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP), ki se izvaja na vseh treh javnih slovenskih univerzah: Univerzi v ...Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Poleg teh treh institucij, ki zajemajo večino slovenskega visokošolskega prostora, v konzorciju sodeluje tudi Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Osrednji namen projekta INOVUP (www.inovup.si), ki ga financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prek sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS), je preveriti in »prevetriti« visokošolsko didaktiko na slovenskih univerzah. V projektu ne želimo zgolj analizirati stanja na tem področju, temveč prek različnih usposabljanj spodbuditi refleksijo visokošolskih učiteljev o lastni praksi in jih usposobiti za vpeljavo novih pristopov v poučevanje.
Na Univerzi v Ljubljani (UL) je med 28. novembrom in 2. decembrom 2022 potekal Teden univerze in tudi letos, ob 103. rojstnem dnevu univerze, so bili predstavljeni najodličnejši raziskovalni dosežki, ...podeljeni častni nazivi, plakete, nagrade in priznanja vsem, ki so pripomogli, da je Univerza v Ljubljani iz leta v leto boljša. Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete UL smo zelo ponosni, da je na slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani 29. 11. 2022 Zlato plaketo prejel tudi naš sodelavec, prof. dr. Primož Oven, vodja Katedre za kemijo lesa in druge lignocelulozne materiale. Prof. Oven je mednarodno uveljavljen raziskovalec in pedagog na področju proučevanja zvez med funkcijami, strukturami, kemizmom in lastnostmi lesa, biorafinacije ter valorizacije lesne biomase s poudarkom na pridobivanju in uporabi nanoceluloze in lesnih ekstraktivov. V akademskem in gospodarskem okolju promovira trajnostno izrabo lesa v krožnem biogospodarstvu in skrbi za ugled UL doma in v tujini.
Univerza v Ljubljani, najstarejša slovenska univerza, je v letu 2019 obeležila stoletnico ustanovitve. V njenem okviru je leta 1962 na Filozofski fakulteti z delom pričel Oddelek za muzikologijo, ki ...je v slovenskem prostoru ob univerzitetnem študiju muzikologije zagotovil tudi nujne pogoje za znanstveno preučevanje glasbe znotraj humanistične fakultete. Čeprav moremo dokumentiranim premislekom o glasbi, ki so v jedru prav vsakega muzikološkega dela, na Slovenskem slediti daleč v preteklost, segajo prvi tehtnejši poskusi znanstvene obravnave glasboslovnih tem v desetletja pred prvo svetovno vojno. Od takrat dalje, posebno pa z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti in zatem Muzikološkega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU (pobude od leta 1972, formalno ustanovljen 1980), je slovenska muzikologija stopala po poti sodobne humanistične vede. Če so bile v ospredju zanimanja slovenskih muzikologov sprva pretežno zgodovinske teme, povezane z glasbeno preteklostjo slovenskega prostora, so se z institucionalizacijo enakovredno širila in poglabljala tudi sistematično-muzikološka področja. S širitvijo raziskovalnih interesov in z razvojem stroke se je vseskozi nujno spreminjala in dopolnjevala tudi njena metodologija.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
PDF
