This book by the renowned Russian linguist and semiotician Nikolai Mikhailov Николай Александрович Михайлов (1967–2010) is now published posthumously, more than ten years after his death. Presented ...is analytic overview of numerous past studies on Slavic and Balto-Slavic mythology. Included are works written by scholars of Slavic mythology based on written sources as well as on findings from folklore, linguistics, and archaeology. The first analysed is the work of the Lusatian-Serbian author Michael Frenzl on Slavic idols, which was written as early as 1691 but not published until 1719. It is followed by treatises and monographs that span across three centuries. The so-called original sources (reports of chroniclers, archaeological sources) may be incomplete and obscure, yet they are in this book again critically analysed. The author reconstructed the mythology of various Slavic nations partly also through the remnants of paganism that have survived to this day in various and often highly modified forms.
Bratovščine so bile zelo razširjena manifestacija laikov znotraj Cerkve. Nasploh je imelo težko oprijemljivo življenje bratovščin množico različnih funkcij: delovale so kot moškim in ženskam dostopna ...društva, kot zavarovanje ob smrti, kot banka, kot izvajalci glasbene službe, kot meceni za opremo cerkva itd. Če pogledamo avstrijske vizitacijske protokole 16. in zgodnjega 17. stoletja, vidimo, da so reformacijski zlom bratovščine sicer preživele z izgubami, vendar je kontinuiteta iz srednjega v zgodnji novi vek jasno vidna. Viri o bratovščinah še niso zadostno raziskani, predvsem še manjkajo finančne in zgodovinske študije. Prav digitalizacija zgodnjenovoveških medijev tudi tu odpira nova raziskovalna polja. Bratovščine namreč niso bile le naročniki tiskanih del, ampak vedno znova tudi predmet poročanja tiska, kot ponazarja primer časnika Wiener Diarium.
This contribution aims at implementing the relationships between Easter ritual cooking in Greece and contemporary representations of gender, among others through the traditional way of post-marital ...residence, that is to say, the place of residence of the young pair. Those three materialities, food, body and space, do echo gender ideology. In mainland Greece, traditional post-marital residence is patri-virilocal and the Easter lamb, roasted on a spit, is a time of celebration of agnatic kinship networks. Conversely, Aegean Greece post-marital residence is matri-uxorilocal. The emblematic Easter dish of the Aegean islands, stuffed kid, appears to be linked to girls’ and women’s ages symbols while being also fundamentally linked to the space resulting of dwelling practices. Cooking and space are both evocative of representations of the body–including the reproductive body, male or female.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd.
Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
Odprta znanost temelji na prosto in odprto dostopnih znanstvenih publikacijah in podatkih. Slednji omogočajo preverjanje rezultatov predhodnih raziskav in njihovo nadgrajevanje, v kontekstu ...jezikovnih tehnologij in ročno označenih jezikovnih virov pa tudi šolanje novih orodij za procesiranje besedil. Vendar pa je, tako kot za znanstvene objave, tudi za podatke pomembno, da so korektno citirani, saj šele to omogoča ponovljivost raziskav, citati pa so tudi najpomembnejši pokazatelj zanimivosti in koristnosti delovanja znanstvenikov ter pomembno vplivajo na njihovo priznanost in s tem možnost pridobivanja projektov ter zaposlitev. V prispevku najprej predstavimo ti. »austinska načela« citiranja jezikovnih podatkov in opišemo tovrstne aktivnosti v sklopu infrastrukture CLARIN.SI. Nato analiziramo stanje citiranja jezikovnih podatkov, predvsem korpusov, v šestih vodilnih slovenskih jezikoslovnih znanstvenih revijah (Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Slovenščina 2.0, Linguistica, Slovene Linguistic Studies in Jezikoslovni zapiski) ter v zbornikih dveh znanstvenih konferenc z jezikoslovno tematiko (Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika ter Obdobja) za obdobje zadnjih sedmih let, tj. 2013–2019. Pregledali smo 1.074 znanstvenih objav in kvantitativno ter kvalitativno analizirali rezultate. S kvantitativnega vidika pokažemo, da v celotnem obdobju zgolj dobra četrtina pregledanih člankov vključuje rabo virov ter da je v poznejšem obdobju (2018–2019) raba virov v objavah več kot dvakrat pogostejša kot v zgodnejšem obdobju (2013–2017). Načine navajanja virov razvrstimo v pet kategorij (npr. navajanje hiperpovezave na vir v besedilu ter navajanje ključne publikacije o viru); pokažemo, da je raba posameznega načina v veliki meri odvisna od navodil avtorjem za posamezno publikacijo. S kvalitativnega vidika se osredotočamo predvsem na vire z vnosom v repozitoriju raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI, za katere pokažemo, da so z redkimi izjemami neustrezno citirani. Izsledke povzamemo in po ti. »austinskih načelih« pokažemo, kaj je bilo že narejenega v sklopu infrastrukture CLARIN.SI ter predlagamo smernice za citiranje jezikoslovnih podatkov in načine za njihovo implementacijo.
The third, online Slovenian edition of the History of Historiographic Thought combines all the original texts of the first (2006) and second (2016) editions as well as some new ones. It is an answer ...to the specific needs of the community of readers, especially teachers and students of history and related sciences. The book covers over two and a half millennia long history of the evolution of historiography since its earliest beginnings~new (and in some cases old) translations of selected chapters of the major works of Western historical thought, accompanying chapters and biographical sketches form an outline of the development of historiography in Greek and Roman antiquity (including some basic texts of non-historians), a comprehensive review of medieval authors with special emphasis on the Byzantine and Renaissance historiography, followed by a thoughtful selection of early and modern authors. The excerpts from their most influential reflections on the meanings of historiography define the historiography of the Enlightenment, confronts the national and positivist interpretations of the past, presents sources of the so-called new historiography and assesses the impact of postmodernism on the development of past ten years in historiography and the creation of a new cultural history, which inaugurated the 21st century.
Članek obravnava obdobje izseljevanja na Slovenskem od konca druge svetovne vojne do začetka šestdesetih let 20. stoletja, v katerem je poleg omejenih možnosti legalnega prehoda prevladovala oblika ...prebežništva oziroma ilegalnega prehajanja zahodne in severne meje. Izseljevanje in prebežništvo so povzročali številni dejavniki, ki so vsebinsko integralno najbolj natančno opisani v pisnih, ustnih in drugih avto/biografskih pričevanjih akterjev dogajanja. Da bi osvetlil kompleksnost vzrokov za odhajanja med mladimi v obravnavanem obdobju, članek temelji na pregledu in primerjalni analizi osebnih izkušenj prebežništva in izseljevanja izbranih posameznikov.
The article explores how Augustus and the priesthood of the XV viri sacris faciundis organized and performed the rituals for celebrating a new era (ludi saeculares) under the rule of the gods Apollo ...and Diana. In the Republic, it had been a woman's personal decision whether or not to take part in women's festivals. However, the XV viri commanded that 110 married women (matronae) perform rituals (supplications and sacrifices) on the Capitoline. This article argues for the novelty of such a custom, in that it was a new form of top-down appeal to matronae to honor the gods in public festivals. The article also argues for the centrality of rituals of the matronae in the festival. At the ludi saeculares, the cooperation between men (the XV viri) and matronae was ritually staged and seen as indispensable for ensuring the continuity of Rome.
Celotno besedilo
Dostopno za:
BFBNIB, DOBA, IZUM, KILJ, NMLJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK, ZRSKP
O reji konj na Kranjskem je pisal že Valvasor (1689). Na več mestih v knjigi »Slava vojvodine Kranjske« piše tudi o kraškem konju. Druge pasme, ki so opisane v objavah do leta 1945, so noriški konj, ...lipicanskec, belgijski konj, ljutomerski kasač, medžimurski konj in drugi konji. Po odredbi kmetijskega ministrstva je bila nekdanja Dravska banovina, leta 1934 razdeljena v področje hladnokrvnih konj s tremi okoliši (medžimurski konj, srednje težki noriški konj, lahki noriški konj) in v dva pasemska okoliša toplokrvnih konj (amerikanski dirkač, lipicanec). Kraški konj je omenjen že v arhivski listini iz leta 1582. To so bili močni konji znani tudi po svoji dolgoživosti. Kraški konj je stara slovenska pasma, ki je od 16. stoletja dalje neposredno sodelovala pri nastanku lipicanca, pasma sama pa je izumrla. Bohinjski konj je bil visok, širok in močan. Pasmo prvi omenja dr. Bleiweis (1855). Nastal naj bi na začetku 18. stol. z oplemenjevanjem domačih kobil z žrebci pasme nonius (ogrskimi žrebci). Prvotni stari bohinjski konj je izginil z uvajanjem težkih noriških žrebcev. Kobariški konj je bila težka vprežna pasma konj, ki so jo redili že od nekdaj v soški dolini in na njenem obrobju. Pasma je bila zelo čislana tudi v Furlaniji. Prva svetovna vojna je povsem premešala pasemsko strukturo in o usodi kobariškega konja po letu 1928 ni podatkov. Posavinjski konj, imenovan tudi savinjski, je bil vzgojen v Savinjski dolini. Nastal je s križanjem noriške in ardenske pasme konj. To je bil srednje težak konj, ki je tudi izumrl.
PDF
