Staranje prebivalstva predstavlja enega največjih sodobnih izzivov Evropske Unije, vključno Slovenije. Za doseganje cilja višje stopnje zaposlenosti starejših v skladu s cilji Lizbonske strategije do ...leta 2010 je nujna aktivacija vseh akterjev, da se s pomočjo sinergije ukrepov ter politik izboljša trenutno stanje in kvaliteta dela starejših delavcev na trgu dela. Slovenija namreč predstavlja eno od držav z nizkim deležem zaposlenosti starejših delavcev. Vsekakor je za povečevanje stopnje zaposlenosti starejših oseb ter kasnejšega odhajanje s trga dela (aktivno staranje) ključnega pomena intenzivnejše vlaganje v starejše delavce, predvsem v smislu vseživljenjskega učenja za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti na trgu dela.
E-izobraževanje, katerega bistvena značilnost je uporaba sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije (IKT), odpira nove perspektive in možnosti za pridobivanje in kreiranje znanja ...odraslega prebivalstva. Potencialne priložnosti e-izobraževanja so odvisne od tega, v kolikšnem obsegu in kako smotrno ter učinkovito je tehnologija integrirana v izobraževalni proces. Osnova za celovito uresničevanje potencialov, ki jih za izobraževanje odraslih omogoča sodobna tehnologija, je koncept celostnega e-izobraževanje. Za uresničitev teh potencialov pa morajo biti izpolnjeni določeni dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje in na ponudbo programov e-izobraževanja. Analiza stanja v EU in v Sloveniji kaže, da je e-izobraževanje še vedno obrobna oblika izobraževanja odraslih. Poglavitni vzroki za skromno izkoriščenosti potencialov e-izobraževanja v izobraževanju so nezadostna usposobljenost velikega dela odraslega prebivalstva za uporabo sodobne tehnologije, neustrezna in skromna ponudba programov ter enostransko uresničevanje strategije uvajanja IKT v izobraževanje.
Avtorica v prispevku najprej prikazuje koristi, ki jih imajo posameznik, družba in gospodarstvo od izobraževanja. Bolje izobraženi imajo v povprečju v primerjavi s slabše izobraženimi višje osebne ...dohodke, stopnja tveganja revščine je pri njih nižja, izobraževanje pa pozitivno vpliva tudi na gospodarsko rast. Nato avtorica na osnovi razpoložljivih domačih in mednarodnih statističnih podatkov prikaže gibanje vpisa odraslih v izobraževanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo z drugimi evropskimi državami in spreminjanje izobrazbene strukture odraslega prebivalstva v obdobju po letu 2000. Primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami in z evropskim povprečjem pokaže, da je vključenost odraslih v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjsko učenje s 14,8 odstotkov v letu 2007 med najvišjimi med evropskimi državami in višja od omenjenega povprečja. Tudi vključenost odraslih v srednje in terciarno izobraževanje je višja od evropskega povprečja in se je v obdobju od 2000 do 2006 povečala. Izobrazbena struktura odraslega prebivalstva se postopoma izboljšuje. V obdobju od 2000 do 2007 se je zmanjšal delež prebivalstva s končano največ osnovno šolo in povečal se je delež prebivalstva s terciarno izobrazbo. Vključenost odraslih v starosti od 25 do 64 let v neformalno izobraževanje se je v obdobju od 2003 do 2007 malenkost povečala, v vključenosti kažejo velike razlike glede na doseženo izobrazbo. Kljub pozitivnim gibanjem v vključenosti pa sta razvojna izziva za v prihodnje povezana s spodbujanjem večje vključenosti starejših in nižje izobraženih v formalno in neformalno izobraževanje.
Most do izobrazbe je izobrazevalni program, namenjen odraslim z desetimi ali manj leti solanja, ki zelijo nadaljevati z izobrazevanjem na ravni srednje sole. Ci/j programa je odrasle, ki se ponovno ...vk!jucujejo v izobrazevanje, bo!je pripraviti na izobrazevanje, da bodo zato tudi uspesnejsi. Program vkljucuje obnavljanje ali pridobivanje temeljnih spretnosti, povezanih s pismenostjo, socialne spretnosti, spoznavanje ucnih metod in nacel vseživjenjskega ucenja. Zacetni uspeh je kljucnega pomena za motivacijo manj izobrazenih, ki se vkljucujejo v izobrazevanje, saj ima velika večina med njimi za seboj neugodne izkusnje s solanjem. Pricakujemo, da bodo izvajalci programa Most do izobrazbe ob večji prepoznavnosti izobrazevalnih ciljev in vsebin laže prišli do udelezencev, da bo program za udelezence zares privlacen in jim bo resnicno pomenil most v boljso prihodnost.
Splošne izobraževalne knjižnice imajo v izobraževanju odraslih velik pomen, če se pravočasno odzivajo na izobraževalne potrebe. Knjižnica naj se iz ustanove, kjer si posameznik zgolj izposodi knjigo, ...spremeni v informacijsko središče, kjer lahko posameznik zadosti potrebi po vseživljenjskem učenju. Knjižnice bi morale s svojo dejavnostjo in ponudbo bolj posegati v neformalno izobraževanje.
Pred skoraj štiridesetimi leti je na svetovni konferenci v Montrealu Paul Lenfrand predstavil nov in edini mogoči pristop k izobraževanju: permanentno izobraževanje. Že takrat je nastajala v ...razvitem svetu huda zagata med šolskimi sistemi in potrebami družbe ter gospodarstva po znanju. Kljub reformam ju ni bilo mogoče uskladiti, nasprotno, pridobljeno šolsko znanje se je celo čedalje bolj oddaljevalo od dejanskih potreb. Paul Lengrand, dolgoletni direktor pariškega pedagoškega inštituta, je dokazal, da po starem (s predhodnim šolanjem) ni več mogoče pripraviti ljudi za vse življenje, temveč je treba znanje pridobivati vse življenje.
Poudarek te razprave je na socialno gospodarski skladnosti povpraševanja po možnostih izobraževanja v visokošolskih ustanovah, na državni politiki, odzivu ustanov, od univerzitetnih in ...neuniverzitetnih, ter priložnostih in ovirah, s katerimi se srečujejo posamezniki. Lotili smo se predvsem spreminjajoče se narave izobraževalnih potreb in priložnosti za starejše študente, ki jih ponujajo visokošolske ustanove, in pomena, ki ga imajo te spremembe za nadaljnje raziskovanje.
Pri Andragoškem centru Republike Slovenije v Ljubljani je z letnico 1998 izšel zbornik razprav o vseživljenjskem izobraževanju in vseživljenjskem učenju. V njem so zbrani prispevki udeležencev ...razprave o tej pomembni tematiki, ki jo je pred dobrim letom organiziral Andragoški center skupaj z Nacionalim kurikularnim svetom.
Kaže, da - ko so odnosi med državo in njeno populacijo v krizi - postane državljanstvo sredstvo za pogovor in razmišljanje o tem. Eden od načinov, kako ustvariti razmere, v katerih bo vseživljensko ...učenje gibalo aktivnega državljanstva, je, da razširite v diskurz političnega programa (Martin, 1999). Diskurz po Edwardsu in Usherju (1994) "določa, kaj se lahko reče, kar pa v bistvu izhaja iz tega, kaj se ne sme reči, kaj je nepomembno, kaj je treba zamolčati in kaj docela pozabiti". Njegov pomen je v tem, da skušamo z njim razrahljati diskurzivne "plašnice" in z njim razširimo svoje vidno polje. Kaj pomeni pravzaprav razširiti diskurz? Za lažje razumevanje bom predstavil delo skupine, katere član sem bil tudi sam.
Posvet s tem naslovom je (v organizaciji Andragoškega društva Slovenije) potekal od 30. maja do l. junija 1996. Sodelovalo je več kot 100 udeležencev iz različnih dejavnosti, ki se ukvarjajo z ...izobraževanjem odraslih. Posvet je bil po eni strani odgovor Andragoškega društva Slovenije na izzive, ki jih izobraževalcem odraslih narekuje čas, v katerem živimo, po drugi strani pa priprava na posvet, ki ga bo v Hamburgu, julija 1997, organiziral Unesco, z geslom: Učenje odraslih, ključ za 21. stoletje. Hkrati pa je tudi čas za premislek o nadaljnjem delu društva.
PDF
