V članku so predstavljene možnosti rabe kalkulatorja ekološkega odtisa v vzgoji in izobraževanju, še posebej z vidika razvijanja kompetenc za trajnostni razvoj. Čeprav je empirična raziskava potekala ...v visokošolskem prostoru (študentke in študenti geografije na Univerzi v Ljubljani), je v prilagojeni obliki mogoče opisani pristop k obravnavi posameznikovih pritiskov na okolje in možnosti njihovega zmanjševanja prenesti tudi v osnovnošolsko in srednješolsko prakso. Večina sodelujočih je v obravnavi ekološkega odtisa prepoznala pomemben prispevek k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj.
Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz ...dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin ...predstavljamo s ciljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznavanje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raziskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izključuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.
Prispevek skozi vsebino treh Plutarhovih spisov (O vzgoji otrok, Kako mora mladenič poslušati pesnike in O poslušanju) predstavlja Plutarhov pogled na vzgojo in izobraževanje. Po Plutarhovem mnenju ...je bil grški sistem vzgoje in izobraževanja osnova za ohranitev grškega prvenstva pred drugimi ljudstvi v času, ko je bil grški svet podrejen rimski nadoblasti. Čeprav je bil Plutarh rimskim oblastem naklonjen, lahko na osnovi njegovih spisov, posvečenih vzgoji in izobraževanju, sklepamo, da je njegovo naklonjenost v veliki meri pogojevala možnost, da grška elita tudi v okviru rimske države še naprej živi v skladu s principi, ki jih postavlja grška paideía.
Članek prinaša rezultate pilotne raziskave, v kateri so preučevali izkušnje učiteljev s poučevanjem dijakov migrantskega ozadja v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Področje je v Sloveniji ...neraziskano, hkrati pa podatki kažejo, da se v ta segment izobraževanja vključuje večji delež teh dijakov v primerjavi z dijaki, opredeljenimi kot Slovenci. Rezultati nakazujejo na pomanjkljivosti na področju statističnih podatkov, kot problem se kaže obravnava dijakov migrantskega ozadja kot dijakov s posebnimi potrebami, spodbudne pa so ugotovitve o dokajšnji senzibilnosti učiteljev in njihovi veliki iznajdljivosti pri iskanju načinov vključevanja dijakov v pouk. Zdi se, da se učitelji in šole trudijo pomagati dijakom po svojih najboljših močeh, pri čemer številne možnosti udejanjanja načela interkulturnosti še zdaleč niso izčrpane. članek se končuje z razčlenjenimi predpostavkami za nadaljnje raziskovanje.
Kot posledica priseljevanja, slabše učne uspešnosti otrok priseljencev v primerjavi z večinskim prebivalstvom in prepoznavanja nepravičnosti v šolskem sistemu so se začele razvijati različne oblike ...podpore za njihovo vključevanje. Za slovenski vzgojno-izobraževalni sistem smo razvili svoj model medkulturne vzgoje in izobraževanja, ki ga sestavlja sedem področij: 1. razumevanje medkulturnosti kot pedagoško--didaktičnega načela; 2. razvoj sistemske podpore za uspešno vključevanje otrok priseljencev; 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo; 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih; 5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli; 6. sodelovanje s (starši) priseljenci; 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja predlaga čim bolj celosten pogled na proces vključevanja otrok priseljencev, njegova cilja pa sta njihovo uspešnejše vključevanje in razvoj medkulturnega dialoga na šoli.
Prispevek obravnava znanstveno pot enega najvplivnejših slovenskih pedagogov in andragogov, ki je ponudil klasifikacijsko opredelitev pedagogike in andragogike kot znanstvenih ved ter njuno vrednost ...znotraj sistema vzgoje in izobraževanja »izenačil«. Še več, izobraževanje odraslih je videl kot »dejavnik ocelotenja sistema vzgoje in izobraževanja«. Avtor ugotavlja, da je bil dr. Pediček eden izmed prvih, ki je uvidel (naraščajoči) pomen andragogike za sodobno družbo s teoremom permanentnega izobraževanja in tako anticipiral pojem vseživljenjskost učenja.
Razvoj spoznanj o preobremenjenosti naravnega okolja oziroma omejenih samočistilnih sposobnosti ekosistemov je od zavedanja stanja iz pred petdesetih let pa do danes privedel do ključnih smernic, ki ...bi jih morali upoštevati programi vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh. Koncept okoljske vzgoje se je v teh letih razširil v vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj, ki zdaj posega v vse razsežnosti človekovega življenja in delovanja. Žal pa ravnanje še ne dosega pričakovanj, ki jih moramo kot družba zagotavljati za trajnostno prihodnost zaradi odgovornosti do prihodnjih generacij. To smo potrdili z raziskavo o uporabi pitne vode kot enega ključnih kazalnikov doseganja ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.
Osebnost voznika se izraža z njegovim vedenjem. Za varno vožnjo je treba imeti vozniško znanje. Izobraževalne vsebine določa zakon in so teoretične ter praktične, toda te pogosto ne zadošča jo za ...varno vožnjo. Avtor meni, da bi morali v izobraževanje voznikov vključiti več vzgojnih vsebin, takšnih, ki bi vplivale na voznikove motive in stališča. Voznikovi motivi, katerih posledica je neprimerna vožnja, so različni, najpogosteje prevladuje hitrost, čeprav se prihranek časa pri tem vedno precenjuje. Hitrost namreč omogoča zadovoljevanje drugih potreb, predvsem pa pomeni kompenzacije za nerešene življenjske probleme in odseva osebno neprilagojenost voznika.
PDF
