Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Letina krompirja: od njive do ozimnice, izkopavanja, pobiranje, odkup v kmetijski zadrugi, sortiranje, ...predelava v tovarni Kolinska Ljubljana. Posnetki: oranje s konji, plug, pobiranje krompirja z njive, traktor, stojni izkop, zabojčki, nalaganje na tovornjak, tehtanje, skladiščenje, prebiranje, dovoz, na dvorišče tovarne, traktor Zetor.- Information:- An abundant potato harvest and the preparations for winter storage. Hand and also machine picking and processing at the Kolinska factory.- Original language summary:
Bogata letina krompirja in priprava ozimnice; ročno in strojno pobiranje in predelava v tovarni Kolinska.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:- Information:- Posavje: Posavje fruit farmers are ready for the European Union; apple sorting and a statement ...by Toni Koršič, general manager of Sadjarska zadruga Posavje.- Original language summary:
Posavje: posavski sadjarji pripravljeni za Evropo; razvrščanje jabolk, izjava Toni Koršič, direktor Sadjarske zadruge Posavje.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Ob trgatvi v Brdih: obiranje, belo grozdje, grozdje v brentah, vinska klet Dobrovo, dovoz grozdja, razkladanje ...grozdja in predelava grozdja, mletje, stiskanje ali »prešanje« grozdov, polnilnica, steklenice z vinom, grad in kmetijska zadruga Dobrovo. Pogovor z inženirjem Milanom Sirkom in enologom Zvonimirjem Simčičem.
Spet zori grozdje. Sladke nabrekle jagode se lesketajo v jesenskem soncu in vabijo pridne roke, da poberejo plod celoletnega truda. Na sodobnih terasnih vinogradih Kmetijske zadruge Brda se je trgatev začela že prejšnji četrtek. Letos je trta v Goriških Brdih obrodila kot že dolgo ne, zlasti to velja za tokaj in rebulo. Vedri obrazi deklet in tenki prsti begajo od grozda do grozda, da bo brenta čim prej polna, ker je od tega odvisen zaslužek. Če dekle nabere več kot tristo kilogramov grozdja dnevno, zasluži po 4 dinarje od kilograma, sicer pa manj. Vsi ti vinogradi so urejeni na žično oporo in visoko vzgojo, so pa tudi v polni rodnosti. Zaradi tega so hektarski donosi zares izredni, tako da bodo letos pridelali povprečno 90 hektolitrov vina na hektar, ponekod pa celo 120 hektolitrov na hektar.
Po kakovosti je letošnji pridelek nekoliko slabši. Najbolj je seveda prizadeta plemenita a zelo občutljiva sorta tokaj, ki ga je močno napadla grozna gniloba. Kakovostno najboljši pridelek bo pa letos dal merlot, ki ga imajo v zadrugi zasajenega na 70 odstotkih površin.
Polne brente odnašajo in stresajo v posebne tipske kadi, vkrcane na traktorskih prikolicah. Te kadi omogočajo pozneje pri prevzemu naglo manipulacijo. Tokaj so zvečine že potrgali, zdaj na veliko trgajo rebulo, čez dober teden pa bodo začeli trgati merlot.
Od jutra do večera vozijo traktorji proti Dobrovem polne kadi plemenitega sadeža, iz katerega potem v kleti stiskajo sladki mošt. Zaradi letošnjega izrednega pridelka, bodo morali sto vagonov mošta takoj prodati, čeprav je nova let narejena za 450 vagonov vina.
Nova klet v Dobrovem omogoča popolnoma mehaniziran prevzem in mehanizirano predelavo grozdja. Tukaj tako rekoč več ne poznajo ročnega dela. Delavci rokujejo z vzvodi ali s pritiskom na gumb, vse ostalo opravijo stoji.
Oglejmo si sedaj najprej dviganje in praznjenje kadi! Ljudi tu skorajda ne vidimo, kolikor pa so, delajo bolj z glavo, kot z rokami.
Le en delavec je potreben, da polno kad grozdja zvrne v grozdni mlin.
Tu štirje nazobčani valji požirajo in mečkajo grozdno maso, ki pada v posodo posebne polavtomatične tehtnice. Ko je posoda polna, mletje preneha, nakar tehnik samo odčita težo na posebnem aparatu in izvleče listek z vpisano težo. Podobno poseben aparat ugotavlja tudi količino sladkorja v grozdju. Ker odkupujejo grozdje po doseženi sladkorni stopnji, vse skupaj takoj izračunajo ter izstavijo ustrezen račun za proizvajalca. Po opravljenem tehtanju in ugotavljanju sladkorne stopnje, se tehtnica sama prazni; imajo pa dve takšni tehtnici, da hkrati lahko prevzemajo dve sorti grozdja.
Od tu dalje delo opravljajo črpalke, ki precejeni sok potiskajo v cisterne, zmleto snov pa v stiskalnico. Vse to delo uravnava tehnik za komandnim pultom.
Za razliko od klasičnih stiskalnic, se te stiskalnice vrte v vodoravni legi. Polnjenje poteka po širokih premičnih ceveh z vrha kleti. Iz ene steklenice teče navadno mošt, iz druge se same praznijo tropine, tretja pa miruje, ker jo ravno polnijo. Stiskanje tako poteka neprekinjeno, po navadi od desetih dopoldne do desetih zvečer.
Razen teh horizontalnih stiskalnic je tu še cela vrsta mehanizmov od polžev do tekočih trakov, ki odnašajo tropine, iz katerih kasneje kuhajo alkohol. Mošt curlja v posebna korita, od koder ga črpalke spet potiskajo v cisterne. Od tu ga kasneje pretakajo v velikanske sode, oziroma v podzemni del kleti, kjer ga došolajo.
Šolanje pa poteka preko zime, zato kar preskočimo v steklenični obrat, kjer pravkar polnijo lansko zalogo rebule. Tudi tu stroji opravijo večino del od pomivanja prek polnjenja pa do zamaševanja steklenic. Dekleta strojem le strežejo.
Polne steklenice potem najprej pomakajo z vratovi v lak, jih opremijo z etiketami ter zlagajo v zaboje. Tako opremljene potujejo potrošnikom. Dolga pot od trgatve do prodaje vina v nepotvorjeni obliki je končana. Briška klet sedaj proda v steklenicah že 70 odstotkov svojega vina.
Toda ob veselem prazniku, kakršna je trgate, ne pozabimo, da tudi tu niso brez težav in problemov. Več o tem pa boste izvedeli med razgovorom našega reporterja z vodjem obeh ekonomskih enot. - Information:- Brda: grape harvesting and processing; work in the Dobrovo vineyards and its wine-cellar; a packaging facility.- Original language summary:
Brda: trgatev; obiranje in predelava grozdja, delo v vinogradu in vinski kleti Dobrovo, polnilnica.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Ob prehodu iz vročega poletja v deževno jesen so se voljno odprla tla v naših gozdovih. Na Gorjancih, na ...Pohorju, na Pokljuki, v hribovskem in ravninskem smrečju pa v hrastju in bukovju je zemlja z nenavadno silovitostjo vrgla iz sebe velike količine rastlinskega mesa, ki mu pravimo gobe.
Kadri, ki jih gledamo, so bili posneti na Pokljuki. V poslednjih nedeljah, pa tudi v dneh dopustov, vdira domala na tisoče ljudi v to zakladnico jurčkov. Odnašajo iz nje tone in tone zdravih pšeničnih gobanov, da bi jih vložili v kis, ali jih pojedli sveže v brezštevilnih gastronomskih receptih.
Včasih je bilo nabiranje gob predvsem domena po-deželskih krajev, zlasti kmečkih otrok. Zdaj so se razmere spreobrnile tako, da je videti v gozdovih sredi gobje sezone skoraj več mestnih ljudi. Družine in družbe prihajajo z avtomobili po gozdnih cestah, puščajo potem fičke v senčnih zatišjih, ter nato s cekarji, mrežami in torbami v rokah začenjajo dolgotrajne pohode po mahovitih preprogah. To so izleti, da je kaj! V osvežujoči tišini gozda nabiralci doživljajo zares nepozabne lepote in radosti. In zanimivo je, kako ti naši mestni ljudje postajajo pravi gobji specialisti. Sleherni samotni iskalec vam ve kmalu povedati, kakšni gozdni tereni so pravi in na kakšnih tleh ni vredno iskati, kakšno vreme je za gobjo rast ugodno in kako to najkoristneje dopolnjujeta dež in sončna toplota, kako jurček preneha rasti, brž ko ga človek ugleda in ob katerih mesečevih menah bo žetev najobilnejša. In še nekaj je zanimivo: čeprav ljudje ob nabiranju spoznavajo različne vrste užitnih gob, ki morda jurčke po okusu visoko prekašajo, vendarle jemljejo zgolj jurčke. Nekakšno tradicionalno estetsko ocenjevanje jih vodi k trdovratnemu sklepu, da je jurček - in še zlasti ajdovček - edino pravi gobji kralj.
Modro ukrepajo tisti gobarji, ki jurčke sušijo. Vsem tem se obeta simpatična priloga k jedilniku za zimske čase. Tako bodo letos gobe, ta ne planirani proizvod, nadomestile v družbeni prehrani znatne količine drugih hranil.
Seveda, s sušenjem ni malo dela. Ta dokaj kočljiva skrb pada večinoma na ramena gospodinj. Če se vrste sončni dnevi, jurčkov ni težko posušiti. Teže je kajpak takrat, ko je treba iskati druge vire toplote. No, najkasneje v dveh ali treh dneh bo krhka gobja suhljad našla svoj prostor v vrečici ali škrniclju, ki ga bo družina hranila čim dlje od sleherne vlage.
Marsikje - to pa seveda spet velja zlasti za podeželska področja - nabirajo in suše gobe zgolj za prodajo. Dobra gobja sezona pomeni izdaten vir dohodka za marsikatero vas. To blago zbirajo kmetijske zadruge in ga potem prodajajo osrednjemu odkupnemu podjetju Gosad. Že leta nazaj izvozi to podjetje v tujino za nekaj sto tisoč dolarjev suhih gob in gozdnih zdravilnih zelišč.
Vsaka vrečica suhih gob, ki jo prinese naš človek v kmetijsko zadrugo v kmetijsko, pomeni tri, pet, deset dolarjev dragocenih deviz, ki jih bo lahko naša skupnost koristno obrnila. Te devize nam kanejo kot rosa iz neba, saj jih ustvarimo brez investicij, brez uporabe surovin in reprodukcijskega materiala. Ali bolje rečeno, glavna surovina za »gobarsko proizvodnjo« so sonce, zrak in dež, teh pa , kot vemo, ni treba niti uvažati, niti pridobivati v potu svojega obraza.
Ni dvoma, da bi morali te blagre, ki nam jih darujejo rodovitna tla naših gozdov še dokaj intenzivneje izkoriščati. Predvsem bi morali poživiti propagando za nabiranje in vložiti še večje napore v smotrno organizacijo odkupa. Letošnja imenitna gobja letina prav spontano opozarja na ti dve ugotovitvi.- Information:- Pokljuka: mushroom picking as an opportunity for extra income; a close-up of flap mushrooms (boletus), drying, buying-in at an agricultural cooperative in Škofja Loka.- Original language summary:
Pokljuka: nabiranje gob, priložnost za dodaten zaslužek; jurčki od blizu, sušenje, odkup suhih gob v kmetijski zadrugi v Škofji Loki.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
