Izhodišča: Presaditev pljuč je zahtevna metoda zdravljenja za izbrane bolnike z napredovalo pljučno boleznijo. Naraščanje števila primernih kandidatov in standarizacija posega sta v letu 2018 ...omogočila vzpostavitev transplantacijskega centra v UKC Ljubljana. Prispevek poroča o prvih rezultatih.
Metode: Opravili smo analizo lastnega registra bolnikov. Rezultate smo primerjali s skupino bolnikov, ki so jim pred tem opravili presaditev v AKH Dunaj.
Rezultati: Med 15. 9. 2018 in 15. 9. 2021 smo opravili 37 presaditev pljuč (od tega pri 13 ženskah). Indikacije so bile KOPB (n = 13, 35 %), pljučne fibroze (n = 7, 19 %), cistična fibroza (n = 5, 14 %), kovidna pljučnica (n = 4, 11 %), bronhiektazije (n = 3, 8 %), pljučna hipertenzija (n = 2, 5 %), limfangioleiomiomatoza (n = 1, 3 %), pomanjkanje alfa-1-antitripsina (n = 1, 3 %) in bronhiolitis (n = 1, 3 %). V primerjavi s prejšnjo skupino bolnikov, napotenih v AKH Dunaj (71 bolnikov, od tega 35 žensk), je bil delež bolnikov s KOPB višji (35 % in 16 %, p = 0,019), bolniki pa so bili starejši (mediana razpon, 59 14–68 in 43 4–58 let, p = 0,001). 76 % darovanih pljuč ni ustrezalo standardnim merilom (30 % darovalcev je bilo starejših od 55 let, 22 % jih je imelo infiltrate na rentgenogramu pljuč, 24 % pa ni izpolnjevalo enega od ostalih meril), v 43 % pa je bila potrebna redukcija velikosti, kar pa ni vplivalo na primarno odpoved presadka. Kratkoročno preživetje je bili podobno v obeh skupinah (1-letno preživetje v UKC Ljubljana 89 % 95 % CI 78–99 % in v AKH Dunaj 83 % 95 % CI 74–92 %).
Zaključek: Prvi rezultati kažejo, da so zgodnji izidi po presaditvi pljuč primerljivi pri bolnikih, ki so imeli presaditev v UKC Ljubljana ali v AKH Dunaj.
Izhodišča: Vstavitev trajnega drenažnega plevralnega katetra (TDPK) nudi možnost trajnega paliativnega zdravljenja malignega plevralnega izliva (MPI). Namen naše raziskave je oceniti uporabnost in ...varnost zdravljenja naših bolnikov s TDPK pri ponavljajočih se MPI.
Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 105 bolnikov z MPI, pri katerih smo med aprilom 2009 in julijem 2017 na Univerzitetni kliniki Golnik vstavili TDPK. Analizirali smo demografske podatke, indikacijo za vstavitev TDPK, zaplete in delež spontane plevrodeze.
Rezultati: Med pogostejšimi vzroki MPI pri vključenih bolnikih so bili pljučni rak (59,0 %), mezoteliom (9,5 %), rak dojke (6,7 %) in rak jajčnikov (4,8 %). Razlog za vstavitev TDPK namesto opravljene plevrodeze je bil nepopolno razpenjanje pljuč pri 50 (47,6 %) bolnikih, slaba splošna zmogljivost, kratko pričakovano preživetje ali pridružene bolezni pri 50 (47,6 %) in dotlej neuspešno opravljene torakoskopske plevrodeze pri 5 (4,8 %) bolnikih. Do zapletov je prišlo pri 14 (13,3 %) bolnikih: zamašitev katetra pri 7, izpad katetra pri 3, zatekanje ob katetru pri 2 in okužba pri 2 bolnikih (empiem pri enem bolniku in celulitis pri enem bolniku). Plevrodeza, ki je omogočila odstranitev katetra, je bila dosežena pri 10 (9,5 %) bolnikih.
Zaključek: Vstavitev TDPK je varna in učinkovita metoda trajnega paliativnega zdravljenja MPI.
Background. Postpartum haemorrhage from ruptured tissues can usually be diagnosed and managed properly. A problem exists with the occult haemorrhage without evident tissue trauma in which case a ...haematoma develops. Methods. After a normal delivery of the 41 years old secundipara after a previous caesarean in epidural analgesia a boy was born. Placenta was delivered spontaneously and perineal rupure sutured properly. About an hour after the delivery heavy pain was noted in the lower abdomen. Pelvic exam revealed a paravaginal haematoma and ultrasound scan coagulated and fresh blood behind the uterus. Rupture of the uterus was suspected and laparotomy revision performed. During the laparotomy there was no haemorrhage in the pelvic cavity, no uterine rupture but a large retroperitoneal haematoma extending to mesosigmoidal part of intestinum. Paravaginal heamatoma was evacuated vaginally and after half an hour the retroperitoneal haematoma diminished by 50 %. The patient received two blood transfusions. The blood loss was estimated as about 500 grams. The pulse and blood pressure were normal all the time. The laboratory values of haemoglobin was 96 g/l, haematocrit 0.30 before the operation and 93 g/l and 0.28 respectively 6 hours after. Beside anaemia the postoperative course was uneventful and the patient was dismissed from the hospital the 6th day postpartum. Conclusions. Although the laparotomy seems an excessive treatment it was the only way to exclude uterus rupture after a previous caesarean, heavy pain in the lower abdomen and blood behind the uterus noted on the ultrasound scan. In the non-urgent situation a CT scan could be performed to locate the blood accumulation and possibly exclude uterine rupture.
Izhodišče: Zadosten vnos hranil je v otroštvu izrednega pomena. V nekaterih primerih hranjenje in pitje preko ust ni mogoče oziroma ne zadosti potrebam po hranilih pri otroku. Če napoved izida ...bolezni ni ugodna in bo otrok predvidoma več kot štiri tedne odvisen od enteralnega hranjenja, je smiselna vstavitev perkutane endoskopske gastrostome (PEG), ki omogoča stalen enteralni dostop. Metode: Raziskava je bila retrospektivna. Pregledali smo zdravstveno dokumentacijo otrok, ki smo jim vstavili PEG v obdobju od maja 2011 do maja 2019. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 124 otrok, od tega 64 (51,6 %) fantov. Srednja starost ob vstavitvi PEG je bila 42 mesecev. Večina otrok (91,9 %) je pred vstavitvijo PEG prejela odmerek antibiotika. Veliko večino otrok (96 %) smo po PEG začeli hraniti 24 ur po vstavitvi PEG. 57,3 % otrok, ki smo jim vstavili PEG, je imelo nevrološko bolezen. V povprečju smo primarno gastrostomo zamenjali z nizkoprofilno gastrostomo po petih mesecih. V enem letu po vstavitvi PEG so otroci pridobili telesno maso (v povprečju 3 kg). Od 124 otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, je 96 (77,4 %) otrok razvilo enega ali več zapletov, povezanih s PEG. Večina zapletov je bila lažjih oziroma prehodnih. Zaključek: Glede na podatke otrok, ki smo jim v zadnjih 8 letih vstavili PEG na otroški kliniki, lahko zaključimo, da je vstavitev hranilne cevke na endoskopski način varna in učinkovita metoda za zagotavljanje dolgotrajne enteralne prehrane pri kronično bolnih otrocih.
ZAPLETENE AKUTNE OKUŽBE SEČIL PRI OTROCIH Blejc Novak, Ana; Ključevšek, Damjana; Plankar Srovin, Tina ...
Slovenska pediatrija,
11/2023, Letnik:
30, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ker v literaturi ni enotne definicije zapletenih okužb sečil pri otrocih, v prispevku kot zapletene okužbe sečil pri otrocih obravnavamo tiste okužbe, ki potekajo s hujšo in invazivno (sistemsko ali ...lokalno) klinično sliko ali se pojavijo ob dejavnikih tveganja. Predstavljamo torej žariščni nefritis, ledvični absces, pionefros, perirenalni absces, emfizematozni pielonefritis, ksantogranulomatozni pielonefritis, okužbe sečil ob ledvičnih kamnih in okužbe sečil ob vstavljenih umetnih pripomočkih. Omenjena stanja se pogosto razvijejo ob pridruženih dejavnikih tveganja, kot so funkcionalne in anatomske nepravilnosti sečil, vstavljeni umetni pripomočki (npr. urinski kateter, perkutana drenažna cevka), nedavni poseg na sečilih, okužbe z večkratno odpornimi mikroorganizmi, bolnišnične okužbe in imunosupresivno zdravljenje. Opisujemo tudi diagnostične možnosti in pristop k zdravljenju zapletenih okužb sečil, ki lahko vključuje tudi kirurško zdravljenje.
Izhodišča: Anatomska korekcija (ASO) je zdravljenje izbire za D-transpozicijo velikih arterij (D-TGA). Namen raziskave je bil oceniti dolgoročno uspešnost anatomske kirurške korekcije.
Metode: Delno ...retrospektivno smo pregledali dokumentacijo ali ponovno ocenili zdravstveno stanje 38 bolnikov (30 moških, 8 žensk) v času tranzicije mladostnikov v odraslo dobo (starost ob zadnjem kliničnem pregledu 17,1 ± 1,4 let), ki so bili rojeni od leta 2000 do leta 2005 z D-TGA in so imeli ASO. Ocenili smo: funkcijski razred po NYHA, spremembe, ki so ostale, na neoaorti in neoaortni zaklopki, neopulmonalni zaklopki in pljučnih arterijah, funkcijo desnega in levega prekata, telesno zmogljivost in znake ishemije miokarda.
Rezultati: Nihče v skupini ni umrl (interval zaupanja (0,00-0,09). 32 bolnikov (84,2 %) je bilo v NYHA I, 6 bolnikov (15,7 %) je bilo v NYHA II. Pri 83,3 % bolnikov se je bulbus aorte razširil (20,9 ± 2,8 mm/m2, max. 27,7 mm/m2). Pri 27 bolnikih (90 %) je bila prisotna regurgitacija neoaortne zaklopke. Med skupinami brez, z blago ali zmerno neoaortno regurgitacijo ni bilo razlik v širini bulbusa, normaliziranih na telesno površino (p = 0,6). Regurgitacija neopulmonalne zaklopke je bila prisotna pri 58,1 % bolnikov. Zaradi obstrukcije v iztoku iz desnega prekata je bila potrebna ponovna operacija v enem primeru in perkutana dilatacija neopulmonalne zaklopke v enem primeru. Zaradi zapletov na koronarnih arterijah je bil potreben le en kirurški poseg zaradi miokardnega infarkta med naporom.
Zaključek: Pozni rezultati po anatomski korekciji D-TGA so dobri in primerljivi z večjimi centri. Nihče ni umrl, večina bolnikov je bila brez simptomov, z normalno sistolično funkcijo obeh prekatov in z normalno telesno zmogljivostjo. Ponovne operacije in perkutani posegi so bili dokaj redki, toda dolgoročno uspešni.
Uvod: Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus-2 je s svojo intenzivnostjo močno vplival na razmere in delo v enotah intenzivne terapije. Pri vse več intubiranih pacientih z akutnim respiratornim ...distresnim sindromom se je pokazala potreba po pronaciji (obrat na trebuh). Namen raziskave je bil preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji (obrat na hrbet) pacienta ter ugotoviti najpogostejše zaplete, ki se ob tem lahko pojavijo. Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Sage in ScienceDirect ter Google Scholar. Vključene so bile raziskave od januarja 2020 do decembra 2021. Izvedena je bila vsebinska analiza raziskav. Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 993 člankov. Dodanih je bilo še deset člankov, najdenih s prostoročnim iskanjem v Google Scholar. Izmed 1.003 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih osem člankov. Izpostavljena so bila tri glavna vsebinska področja: (1) vloga izvajalcev zdravstvene nege pred pronacijo intubiranega pacienta; (2) vloga izvajalcev zdravstvene nege med pronacijo intubiranega pacienta in (3) vloga izvajalcev zdravstvene nege pri supinaciji intubiranega pacienta. Diskusija in zaključek: Pronacija in supinacija intubiranega pacienta predstavljata velik izziv za celoten zdravstveni tim, ki je v času epidemije okrnjen tako številčno kot tudi glede na stopnjo usposobljenosti. Izvajalec zdravstvene nege mora ob teh intervencijah zagotoviti hemodinamsko stabilnost, pravilno pozicioniranje pacienta, preprečiti ekstubacijo in izpade različnih katetrov, zaščititi kožo in vseskozi izvajati potrebne aktivnosti zdravstvene nege.
Background. Since 2005 we have been used new treatment methods for pelvic organs prolapse with polypropylene mesh systems. These methods have been shown as successful, reliable and had minor post ...treatment complications. In the following study we showed the results of operative treatment of pelvic organs prolapse with mesh placement at Department of Gynecology and Obstetrics at Celje General Hospital in 2008. Methods. We analysed a group of 80 female patients who had PERIGEE, APOGEE or PROLIFT mesh placement for pelvic organs prolapsed repair. The complications during the operation, 14 days and 4 weeks after operation, possible reoperations and women satisfaction after procedure were followed. We used data from patient’s medical documentation. Results. 80 women with pelvic organs prolapse were operated at the Department of Gynecology and Obstetrics in 2008 at Celje General Hospital. We placed the PERIGEE system to 40 (50.0 %), APOGEE to 11 (13.7 %), PERIGEE and APOGEE to 23 (28.8 %) and PROLIFT system to 6 (7.5 %) of them. The mesh systems were placed either alone or with another surgical procedure (hysterectomy, cervix removal, tension free vaginal tape – TVT, laparoscopy). 13 (16.2 %) operated women did have complications during or after surgical procedure. 4 weeks after the operation 8 (10.0 %) women complained about symptoms similar to those before the operation. The treatment failure was obvious as well. 2 (2.5 %) women had the same symptoms as before the operation and also voiding problems (urinary incontinence or retention). 11 (13.7 %) women had voiding problems as well. The other complications were: vaginal erosio, unclear abdominal pain and obstipatio. 54 (67.5 %) women were completely satisfied with procedure and had no complications. They were well after check up as well. Conclusions. The patients in this study mostly had complications when we used both – mesh placement and another surgical procedure (hysterectomy, TVT, elongated cervix removal). It is necessary to follow results of the study in the future in order to show success of pelvic organs prolapsed repair with polypropylene mesh.
The document presents recommendations for the comprehensive treatment of patients with haemophilia in Slovenia. It enables health workers at all three levels of health care to become well-acquainted ...with all the possible aspects of treatment based on the best practices of major centres worldwide, and on the studies and experience of health professionals at the National Haemophilia Centre, University Medical Center Ljubljana. The document contains definitions, treatment algorithms and lists of medications with their characteristics and appropriate dosages. It specifically defines indications for the exclusive competence of the tertiary level in Ljubljana due to the actual availability of teams and laboratory options. It also contains an extensive list of the literature on haemophilia.
Gestational diabetes (GDM) is one of the most common complications in pregnancy, with a prevalence that continues to rise. At the time of the COVID-19 epidemic, immediate reorganisation and ...adjustment of the system was needed. Telemedicine support was offered in order to provide high-quality treatment to pregnant women. However, the success of the treatment is unknown. We therefore aimed to evaluate COVID-19 epidemic effects on pregnancy outcomes in GDM.
The maternal outcomes (insulin treatment, gestational weight gain, caesarean section, hypertensive disorders) and perinatal outcomes (rates of large and small for gestational age, preterm birth and a composite child outcome) of women visiting a university hospital diabetes clinic from March to December 2020 were compared with those treated in the same period in 2019.
Women diagnosed with GDM during the COVID-19 epidemic (n=417), were diagnosed earlier (23.9 11.7-26.0 vs. 25.1 21.8-26.7 gestational week), had higher fasting glucose (5.2 5.0-5.4 vs. 5.1 4.8-5.3 mmol/l) and earlier pharmacological therapy initiation, and had achieved lower HbA1c by the end of followup (5.1% (32.2 mmol/mol) 4.9% (30.1 mmol/mol)-5.4% (35.0 mmol/mol) vs. 5.2% (33.3 mmol/mol) 5.0% (31.1 mmol/mol) - 5.4%·(35.5 mmol/mol), p<0.001) compared to a year before (n=430). No significant differences in perinatal outcomes were found.
Although GDM was diagnosed at an earlier gestational age and higher fasting glucose concentration was present at the time of diagnosis, the COVID-19 epidemic did not result in worse glucose control during pregnancy or worse pregnancy outcomes in Slovenia.
PDF
