Gašper Žitnik (ca. 1535–1585) je doktoriral iz obojega prava na dunajski univerzi. Bil je palatinski grof, svetovalec notranjeavstrijske vlade in pomembna politična osebnost v obdobju kranjske in ...štajerske protireformacije. Kot stric škofa Tomaža Hrena (1560–1630) je močno vplival na njegovo vzgojo, izobraževanje in kariero. V mladosti se je priložnostno ukvarjal s pesnjenjem, vse svoje življenje pa je zbiral knjige ter vanje zapisoval različne podrobnosti, ki se nanašajo na njegov študij, življenje in delo. Prispevek podaja pregled Žitnikovih knjig, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, s poudarkom na tistih, ki vsebujejo pomembnejše Žitnikove rokopisne zabeležke in pripise nekaterih njegovih sodobnikov. Odkritja skozi tovrstne sekundarne podatke dopolnjujejo dosedanja dognanja o Žitnikovem življenju in delu ter razkrivajo nekaj podrobnosti o njegovih bralnih navadah oziroma njegovem odnosu do knjig.
Cilj. Opisati kroz predloženi model kako knjižničari mogu organizirati i oblikovati sveobuhvatne sadržajne knjižnične zbirke kroz tematske portale integrirajući različite informacijske izvore ...sukladno kratkoročnim, ali važnim informacijskim, kulturnim i komunikacijskim potrebama korisnika i društva.
Metodologija. Prijedlog modela organizacije tematskih portala i njihovih mogućih sadržaja sukladno informacijskim potrebama korisnika i društva.
Praktična primjena i društveni značaj. Tematski portali sadržajnih zbirki uključuju i poveznice na druge portale i informacijske izvore koji pružaju pomoć znanstvenicima, istraživačima, studentima, tijelima javne vlasti i zainteresiranoj javnosti s ciljem informiranja, podučavanja, istraživanja i učenja te kao pomoć u iskorjenjivanju zajedničkih problema.
Originalnost / vrijednost. Izgrađivanje tematskih istraživačkih portala prema predloženom modelu s ciljem podržavanja UN-ove Agende 2030.
Autorica se u radu bavi Zbirkom narodnih nošnji naroda Europe Etnografskog muzeja, koja je formirana 2015. godine, a sadrži većinom pojedinačne predmete, fragmente i u manjoj mjeri komplete odjeće s ...područja Makedonije, Crne Gore, Srbije, Austrije i drugih europskih zemalja.
Ker sodobni pesniki se nekaj casa ne bodo uvrsceni v najelitnejso izdajo klasikov, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (izjeme so Karel Vladimir Truhlar, Kocbek in Udovic), in ker zgodnjih ...zbirk ze dolgo ni na trziscu, se je podjetna Studentska zalozba lotila izdajanja zbranih pesmi klasikov modernizma. Zaceli so s tistimi, brez katerih je sodobna poezija nezamisljiva: Strnisa (Zbrane pesmi, 2007), Dane Zajc (V belo, 2008), Kovic (Vse poti so, 2009), Salamun (Kdaj, 2010), Niko Grafenauer (Diham, da ne zaide zrak, 2010), Jesih (Zbrane zbirke, 2012). Levji delez pri urejanju in pisanju spremnih studij ima pesnik in esejist Ales Ales Steger. S pretanjenim dialogom je opremil Strniso (dokoncno utrdil pomen pesniske kozmogonije, ki z vesoljsko zavestjo izstopa iz antropocentricnega racionalizma); D. Zajca (prebral skozi negativno teologijo, horizont absolutnega, derridajevsko vecglasno izrekanje, sevanje misticne beline skozi temo, izbranost samana); sfingicno skrivnostnega in resnobnega Grafenauerja (skozi Rilkeja, Mallarméja, Celana ter skozi pesnikove avtopoetoloske eseje o neizrekljivi biti, izmuzljivosti absolutnega, palimpsestni in labirinticni teksturi). Boris A. Novak je v prezentaciji Kovica poudaril simbolisticne postopke in zvestobo klasicnim verzno-kiticnim oblikam v poeticnem jeziku, ki deluje naravno, in ob tem v skladu s splosnim obratom k tradiciji izrazil skepso do apologije prostega verza. Vrednost spremnih besed je povzemanje in poglabljanje vednosti, odkrivanje neopazenih razseznosti zaradi vpletanja novih primerjav in premikanje vrednostnih poudarkov. Najdebelejsa je Salamunova knjiga z izborom iz 40 zbirk, zgodnjimi besedili zunaj prvenca in novimi pesmimi. Njena posebnost je sest (ponatisnjenih) zapisov o Salamunovi poeziji; treh slovenskih in treh tujih avtorjev. Ivo Svetina spominsko obnavlja ozracje ob izidu pesmi v Nasih razgledih in belezi subverzivni ucinek zbirke Poker s pomocjo Pirjevceve maksime o koncu »presernovske strukture«: »Tomaz Salamun je ... obudil uspavani in omrtviceni slovenski poesis, ki je vse nebivajoce in neobstojece spreminjal v bivajoce in obstojece« (Svetina 2010: 912). Taras Kermauner se ob paradoksih iz zbirke Maske sprasuje o pesnikov veri (metafiziki z Logosom), nihilizmu (neesencialnemu kodu zamenljivih znakov) in osebni identiteti. V premisleku vrstnika, umetnostnega zgodovinarja Tomaza Brejca, iz druge izdaje Pokra (1989) je pesnik oznacen z izrazi eleganca, mobilnost, hitrost, elitno znanje, ociscevalno delo z besedami, metonimicna kontigviteta, zivljenje in govor zdaj, imaginarna in realna svoboda, ki je vzorec za prezivetje modernega cloveka. Se posebej zanimivi so pogledi od zunaj, pricevanja prevajalcev, kritikov in pesnikov. Ameriski pesnik Joshua Beckman, se je brez znanja slovenscine srecen preselil v drugega in ob tem namesto zgodovine dozivel umetnost prisotnosti, ki »je na sebi in po sebi najvecja potrditev zivljenja.« (Beckman 2010: 970). Makedonska pesnica Katica K?julavkova strne lastnosti v podobno formulacijo: »kaze silno voljo in moc po prisotnosti v pesniskem svetu/sliki sveta tukaj in zdaj« (K?julavkova 2010: 978). Mobilnost razlaga kot stremljenje k ustvarjalni drugacnosti, ki se z lahkoto umesca v mednarodne sisteme pesniskih vrednot in v njih deluje kot prepoznavna identiteta s silnim individualnim pecatom. Drugacen pogled od slovenskih izraza ameriski kritik Kevin Hart, ki v poeziji Praznika in Balade za Metko Krasevec vidi mnogoterost, prisotnost otroskega ugodja, poeticno razsirjanje izkusnje, raziskovalno potovanje in tveganje nepredvidljivega, iskanje nacinov uresnicevanja presezka, ki naso izkusnjo zbega. Kritisko presojo in popularizacijo druzbeno vse manj relevantne poezije11 dopolnjujejo antologije, ki razsirjajo kanon in v spremnih besedah prinasajo pomembne uvide o celoti, ceprav ne izhajajo pri osrednjih nacionalnih zalozbah. Najobseznejsa je antologija slovenske poezije 20. stoletja Nevihta sladkih roz (2006) s 103 pesniki in 371 besedili, ki jih urednik Peter Kolsek zajame v dve megastrukturi: nacionalno in socialno vezano presernovsko ter avtonomno, subjektivisticno, eksistencialisticno, metafizicno in jezikovno odprto murnovsko strukturo, ki dominira v sodobnosti. Antologijo mlade slovenske poezije 1990-2003 Mi se vrnemo zvecer (2004) je uredil, s podatki o 19 avtorjih in spremno besedo opremil Matevz Kos. Samo prezrtim, pozabljenim pesnicam, ki ostajajo na obrobju literarne zgodovine, je posvecena obsezna Antologija slovenskih pesnic Irene Novak Popov, ki v drugi (1941-1980) in tretji knjigi (1981-2000) predstavi reprezentativne dosezke stotih pesnic. Praznino, ki je posledica cenzurno-ideoloske zamolcanosti, je izpolnila antologija slovenske zdomske poezije Beseda cez ocean (2002). Izbral, uredil, s podatki o 25 avtorjih in tehtno presojo zdomskih usod in z zgodovino ustvarjalnosti preseljenih jo je opremil France Pibernik. Tematsko specialna je antologija slovenske eroticne poezije V tebi se razrascam (2008) Alojzije Zupan Sosic. Njeno tezisce je v sodobnosti: »pravi razcvet je dozivela ... po letu 1966« in je »v zadnjih dveh desetletjih postala celo osrednja os sodobne slovenske poezije« (Zupan Sosic 2008: 169). Teoretski model iz spremne besede omogoca razlikovanje med pornografijo in erotizirano ter eroticno pesmijo. Odlocilen je nacin ubeseditve: vrste lirskih situacij, nabor eroticnih izrazov, zgradba stopnjevanja in odlasanja, intenziteta, ki tezi v senzualnost. Integralno podobo sodobnosti dopolnjuje antologija sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod Lepe Vide (2009), izbral, uredil in spremno besedo napisal David Bandelj. Njeni avtorji so pogosto izkljuceni iz literarnega sistema, ker »se le malo raziskovalcev celostno zanima za ta ... pesniski korpus« (Bandelj 2009: 373). Na podlagi tipologije, ki jo je po Mariji Pirjevec dopolnil Miran Kosuta, se piscu spremne besede opusi 42 pesnikov kazejo v razpetosti med domacijsko in svetovljansko naravnanostjo, ekistencialno jih doloca prostor/meja, nekateri se navezujejo na ljudsko in literarno izrocilo, drugi z imaginacijo lastnih svetov premagujejo mucno zaznamovanost s preteklostjo.
Izhodišče študije je brošura, ki jo je pripravil Matija Ogrin, tretji glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot oporo urednikom posameznih zbranih del. Ob nekaj ...primerih je nakazana zgodovina vrednotenja pisateljev in njihovega uvrščanja v zbirko. Opozorjeno je tudi na spreminjanje statusa urednikov takšnih izdaj. S tem je utemeljen predlog za izdelavo priročnika, ki bi vseboval analitične predstavitve doslej objavljenih knjig, podrobneje gradiva v Opombah in njihove zgradbe, torej znanstvenega dela vsake knjige.
Pričujoči pregled ne teži v absolutno izčrpnost, ampak predstavlja žanre strokovnega pisanja za različne naslovnike in rabe. Poleg strogo znanstvenih tekstov zajema tudi bolj esejistične, ...interpretativne in strokovno informativne. Iz monografij, študij in spremnih besed je vidno prizadevanje po razvidu v tem obsežnem, komaj obvladljivem delu literarne ustvarjalnosti. Količina in razvitost pesništva je v obratnem sorazmerju z njenim položajem med literarnimi zvrstmi, ko je iz nekdanjega središča zdrsnilo v neslišno obrobnost in uživanje izbrancev. Ti so profesionalni poznavalci z univerz in inštitutov, kompetentni v literarnovednem diskurzu, ki ga rabijo za specialistični opis izbranih segmentov, ter ljubitelji, med katerimi je največ pesnikov, ki pogosto prevzemajo vloge razlagalcev, urednikov in posredovalcev.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Rad se temelji na direktnom iskustvu obrade i digitalizacije škrinja iz Zbirke pokućstva
Etnografskoga muzeja u Zagrebu. Prikazani su kvantitativni i kvalitativni podatci (opisi,
usporedbe) koji ...ukazuju na trenutačno stanje škrinja unutar navedene zbirke Muzeja. U
radu se navode daljnje mogućnosti za stručnu obradu i valorizaciju te interpretaciju ovih
predmeta u budućnosti. Također, rad donosi povijesni razvoj, tipologiju te ulogu i značaj
škrinje kao uporabnoga predmeta tradicijske kulture s kraja 19. i početka 20. stoljeća.
Jedna od najvećih zbirki Hrvatskoga školskog muzeja jest Zbirka radova učenika i nastavnika, koja danas ima preko 10 000 muzejskih predmeta. Važan dio Zbirke čini likovno stvaralaštvo naših učenika, ...učitelja i profesora. Prikupljeni likovni radovi najvećim su dijelom rezultat sustvaranja javnosti, učenika, učitelja, škola i djelatnika Muzeja. Još od svojega osnutka 1901. Hrvatski školski muzej sistematično i planski prikuplja građu bilo da je riječ o donacijama građana, ustanova ili raznim aktivnostima Muzeja, primjerice organiziranju likovnih natječaja na važne i popularne teme, ciljanim izložbama ili dobro osmišljenim pedagoškim akcijama. Muzej motivira svoje posjetitelje, korisnike i cjelokupnu javnost da pomognu sačuvati svakodnevicu, trenutak u kojem se živi i stvara, za buduće naraštaje. Što je rezultat takva pristupa, što se njime uspjelo prikupiti i sačuvati, prikazat će se ovim radom.
U drugoj polovici 19. stoljeća pjesme za djecu bile su uglavnom objavljivane u periodici i zbirkama pjesama. Manja je pozornost do sada bila posvećivana pjesmama koje su bile uglazbljene i uvrštene u ...pjesmarice. Jedan od često uglazbljivanih autora stihova za djecu bio je Ljudevit Varjačić. Poznat je kao osobito produktivan suradnik časopisa Smilje čije su se pjesme često uglazbljivale, među ostalima, objavio je Liru, pjesmaricu s kajdama za mušku i žensku školsku mladež, a njegove uglazbljene pjesme našle su se i na stranicama ostalih pjesmarica toga vremena napisanih za djecu i mladež. U radu se analiziraju uglazbljene Varjačićeve pjesme s obzirom na njihove poetske, tematske i leksičke značajke. Varjačićeva je poezija pisana pravilnim metrom i rimom, obilježena je pedagoškim i etičkim tendencijama. Leksičkom analizom utvrđeno je nekoliko tematskih cjelina o kojima Varjačić piše, primjerice: pjesme koje pozivaju na fizički rad, pjesme koje potiču na učenje, pjesme koje izražavaju ljubav prema majci, domoljubne pjesme, religiozne pjesme, te pjesme o odmoru i zabavi. Iako se neke od ovih uglazbljenih pjesama i danas nude djeci, zaključujemo da one svojim poetskim, tematskim i leksičkim značajkama nisu više bliske suvremenom recipijentu.
PDF
