Razpravo o literarni tradiciji v Evangelijih in listih (EiL) Antona Breznika razčlenjujemo z vidika avtorjeve metodologije raziskovanja. Na začetku razčlenjujemo Breznikovo razumevanje pojma ...literarna tradicija in preverjamo nekatere Breznikove trditve o razvoju slovenskega knjižnega jezika oz. jezikovnega sloga v EiL. V nadaljevanju opazujemo, kako se kažejo jezikovnoideološke poteze v njegovih opredelitvah besed in presoji različnih avtorjev EiL, razmišljamo o kvantitativni obdelavi podatkov, pomenu ter časovnem opredeljevanju jezikovne inovacije. Na koncu predstavljamo spremembe različnih zvez glagola s prislovom v enajstih izdajah EiL iz let 1612–2003.
Prevodu prvih petih knjig Livijevega dela, ki je ostal v zapuščini Primoža Simonitija in je lani izšel pri Slovenski matici, bo letos sledil izid druge peterke v prevodu Aleša Mavra. Kot pri prvi ...peterki so opombe tudi tu povzete po izdaji Hansa Jürgena Hillena za Sammlung Tusculum.
Ob množici del grških in rimskih piscev, ki so bila prevedena v slovenski jezik, je Livijeva Zgodovina doslej ostala nekako ob strani. Razen posameznih odlomkov ni bilo prevedenega nič. Količina ...ohranjenega besedila, avtorjev slog z dolgimi stavčnimi periodami, izbranim besediščem in različnimi retoričnimi prijemi, vse to predstavlja za prevajalca gotovo precejšnjo oviro. Z novo knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici in prinaša prvih pet Livijevih knjig v prevodu Primoža Simonitija, se sedaj to spreminja. Knjigo je uredil David Movrin, ki je napisal tudi spremno besedo in pripravil obsežen spremni aparat. Prevod zajema nekje sedmino ohranjenega Livijevega dela, ob predvidenem nadaljevanju s skupino prevajalcev si lahko obetamo izid nadaljnjih zvezkov in v doglednem času tudi prevod vsega, kar se je od Livija ohranilo v rokopisnem izročilu.
V zborniku Gemeinsamkeit auf getrennten Wegen s podnaslovom Die slowenischen Doktoranden der Grazer Philosophischen Fakultät im Zeitraum 1876–1918 und die Gründung der Universität in Ljubljana so ...zbrani prispevki o slovenskih doktorskih kandidatih Filozofske fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu v zadnjem obdobju obstoja donavske monarhije. Prispevki so plod raziskav v okviru projekta Zgodovina disertacij slovenskih kandidatov v Avstroogrski monarhiji, kjer so bili predhodno obravnavani že slovenski doktorandi Karlove univerze v Pragi in Univerze na Dunaju.
Orgle predstavljajo pomembno sestavino slovenske kulturne zgodovine, saj so bile s svojim značilnim zvokom močno prisotne v zavesti vseh slojev prebivalstva. Na Kranjskem so se začele pojavljati v ...drugi pol. 15. stol. V ohranjenih arhivskih virih so podatki o 34 lokacijah z orglami do konca 17. stol. (skoraj izključno le cerkve) in o 44 glasbilih, vendar je bilo tako lokacij kot glasbil najbrž več. Največje kranjske orgle z ohranjeno dispozicijo so imele devet manualnih registrov.
Opisani so akademski predniki Nikole Tesle na področju kemijskih ved. Upoštevani so njegovi učitelji kemijskih in sorodnih ved na vseh šolah, ki jih je obiskoval v Rakovcu, Gradcu in Pragi. Raziskava ...nakazuje razvoj Teslovih pojmovanj kemijske narave snovi kot dediščine Boškovića, Boerhaava, Stahla, Volte in številnih slovenskih učenjakov.
Dovoljenja za ustanovitev tiskarne je izdajala državna administracija. Poleg splošnih pogojev je bila predpisana tudi izobrazba, ki so jo morali imeti tiskarji. Ženske teh pogojev seveda niso mogle ...izpolnjevati, a jih kljub vsemu najdemo na vodilnih mestih tiskarn in knjigarn. Po določilih dednega prava so namreč po tiskarjevi smrti podedovale tako tiskarne kakor tudi pravico do opravljanja obrti. V članku so predstavljene ženske, ki so vodile tiskarne na Slovenskem oziroma so bile povezane s slovenskimi tiski od 16. do 19. stoletja. Izpostavimo lahko vsaj štiri, ki so s svojim delom prispevale k razvoju tiskarstva. Leta 1554 je v Tübingenu umrl tiskar Ulrich Morhart. Nasledila ga je vdova Magdalena Morhart in v obdobju, ko je bila na čelu tiskarne, je natisnila sedemnajst slovenskih knjig. Leta 1678 je podružnico svojega salzburškega tiskarskega podjetja v Ljubljani ustanovil Janez Krstnik Mayr. Nasledil ga je sin Jožef Tadej, a že 1695 je bila na čelu tiskarne njegova vdova Ana Barbara Mayr in tako postala prva tiskarka na Kranjskem. Tiskarno je uspešno vodila celo desetletje – do leta 1705. Sredi 18. stoletja je tedaj še vedno edino tiskarno v deželi podedovala Ana Elizabeta Reichard. Vodila jo je le dve leti – 1757–1759 – in v tem času tiskala knjige v štirih jezikih – slovenščini, nemščini, latinščini in italijanščini. Rozalija Eger je imela pomembno vlogo pri razvoju tiskarstva na naših tleh v 19. stoletju. Leta 1829 je ovdovela in prevzela tiskarno, ki jo je vodila vse do smrti leta 1871. Rozalija Eger je tiskala v treh jezikih – slovenščini, nemščini in latinščini.
Poročila Špes, Metka; Komac, Blaž; Cigale, Dejan ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2023
60
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Uvod v študij geografije
Dolina Baruna pod Makalujem: znanstvene raziskave v okviru alpinističnih himalajskih odprav leta 1972 in 2014
Ekosistemska družbena ureditev
Akademija ob 90-letnici ...zaslužnega profesorja dr. Jurija Kunaverja in 20. Ilešičevi dnevi
Gamsova zbirka diapozitivov – ob 100-letnici rojstva geografa in krasoslovca akademika prof. dr. Ivana Gamsa (1923–2014)
Zaključek drugega ažuriranja funkcionalno razvrednotenih območij v Sloveniji
In the name of Soil – poročilo fizičnega dela mobilnosti Erasmus+
Kraško poletje v Ljubljani – historičnogeografska poletna šola
Tako imenovani narodni domovi so ena izmed posebnosti ne le arhitekture temveč tudi narodnega preporoda na območju habsburškega cesarstva v obdobju od ok. leta 1850 do leta 1914. Ta središča ...družabnega življenja so gradila društva in združenja, ne samo za svoje sede- že, temveč tudi z namenom privabiti čim širše občinstvo in s svojimi gledališkimi igrami, plesi, proslavami, predavanji ali restavracijami spodbuditi narodno zavest. Na Moravskem in v Šleziji so tovrstne objekte gradili Čehi, Nemci in Poljaki. Stavbe s tako jasno opredeljeno nacionalno funkcijo so ponujale tudi priložnost z nacionalno propagando na- govoriti tako svojo okolico kot tudi obiskovalce. To je bilo mogoče doseči z različnimi sredstvi: z izbiro arhitekturnega sloga, ikonografijo arhitekturne dekoracije in umetniških del, prireditvami ob slavnostnih otvoritvah narodnih domov in govori na teh dogodkih, kampanjami v časopisju, katerih namen je bil očrniti narodne domove nasprotnega naroda in njihove obiskovalce ter tudi t. i. »odpadnike«. Članek na konkretnih primerih in v širšem kontekstu predstavlja povezavo med arhitekturo in nacionalno propagando.
PDF
