V príspevku je prikazanih 95 vodnih imen s slovenskega etničnega ozemlja, izpeljanih iz 83 slovanskih antroponimov. Predstavljena je njihova tvorjenost zlasti glede na pripone, posebej pa so ...predstavljeni antroponimi, vsebovani v vodnih imenih.
Prispevek je prvi del predstavitve (opis rokopisa in črkopisa) delno ohranjenega prevoda francoskega polemičnega besedila Druxba Kraljevih urat neznanega kranjskega janzenističnega pisca, nastalega v ...zvezi z verskim sporom med jezuiti in janzenisti v opatiji Port-Royal des Champs v 17. stol. V privezku je besedilo S. Atanazi z opisom mučeniškega življenja škofa Atanazija Aleksandrijskega iz 4. stol. in dodano spremno pismo pošiljateljice rokopisa neimenovanemu duhovniku. Rokopis hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, vključen je v Register Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja in datiran med leti 1820 in 1840. Osvetljuje v času intenzivnih prizadevanj za reformiranje slovenskega črkopisa novo vednost o zasebni ali v ožjem krogu uveljavljeni rabi razlikovalnih grafemov za sičnike in šumevce, ki se z eno izjemo ujemajo z dajnčico.
Prispevek je drugi del predstavitve heterogenega rokopisa s krovnim naslovom Družba Kraljevih vrat, ki poleg osebne različice črkopisa izkazuje tudi raznoliko jezikovno podobo. Rokopis je pisan pred ...splošnoslovenskim poenotenjem knjižnega jezika v osrednjeslovenski (kranjski) knjižni varianti prve polovice 19. stoletja in izkazuje redke dolenjske narečne ostanke starejše osrednjeslovenske knjižne norme (pogostejši so v spremnem pismu) ter opaznejše regionalne gorenjske narečne prvine. V njem prevladujejo s francosko predlogo povezane skladenjske posebnosti z značilnimi nedoločniškimi in trpnodeležniškimi polstavki ter polemični vsebini podrejen slog z ekspresivnostjo leksike in medbesedilno argumentacijo.
Obcina Codroipo obsega danes poleg samega Codroipa se trinajst naselij, od tega kar osem s slovanskimi imeni: Beano (< *Beljane), Biauzzo (< *Blaguc), Goricizza (< *Goricica), Iutizzo (< *Ljutice), ...Lonca (< *Loka), Passariano (< *Preserjane), Rividischia (< *Robidisce), Zompicchia (< *Cepice). Neslovanska so: Muscletto, Pozzo, Rivolto, San Martino, San Pietro. Taksna koncentracija slovanskih krajevnih imen kaze na strnjeno slovansko poselitev tega dela Furlanije v srednjem veku, zgodnja datacija obstoja naselja s slovanskim imenom *Blaguc pa omogoca domnevo, da je do te poselitve prislo ze v casu pred ogrskimi vpadi, torej najmanj ze v 9. stoletju, ce ne celo ze v 8. stoletju. S tem se postavlja pod vprasaj teza zgodovinarjev (Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptman idr.), v skladu s katero je mirna slovenska kolonizacija v ravninski Furlaniji potekala sele v drugi polovici 10. in v 11. stoletju, potem ko so prenehala ogrska pustosenja (Kos 1985: 179). Zaradi sovpada lat. priponskega obrazila -anum in slovanskega obrazila -jane v sodobno obrazilo -ano oz. -ana so tako italijanski kot slovenski jezikoslovci doslej stevilna krajevna imena v Furlaniji in na slovenskem zahodnem robu zmotno razlagali kot romanska predialna imena, nastala iz osebnih imen rimskih veleposestnikov, ceprav so to izvorno slovanska imena na -jane (Torkar 2007a). Stevilo doslej neprepoznanih (staro)slovenskih toponimov v Furlaniji je zato znatno vecje, s tem pa tudi gostota in obseg nekdanje slovanske poselitve v Furlaniji.3 Za slovansko naselitev v Furlaniji pred ogrskimi vpadi sicer prica tudi tpn Cervignano, izprican ze v listini iz l. 912 kot Cerveniana, ki ga po vsej verjetnosti smemo rekonstruirati kot *...venjane (Torkar 2007a: 485). Koroska slovenska vas z gornjim imenom bi morala l. 2011 prejeti dvojezicni napis. Pri dolocitvi slovenskega dela napisa se je zapletlo, ker so uradni predstavniki slovenske manjsine vztrajali pri poknjizeni obliki Podsinja vas, kot jo je dolocil P. Zdovc (1993: 76, 2008: 93, 2010: 87), del domacinov in drugih predstavnikov manjsine pa se je zavzemal za obliko Psinja vas, ki je veliko blizja zivi ljudski izreki (Psinja ves). Prvi so svoje stalisce utemeljevali s trditvijo, da je danasnja narecna oblika nastala iz prvotne oblike *Podsinja vas, ker da, skupaj z Bistrico v Rozu, lezi pod planoto, imenovano Sine, nem. Sinach. Nemsko ime Hundsdorf je po njihovem mnenju napacen prevod slovenske narecne oblike Psinja ves, nastal pa naj ne bi toliko zaradi nerazumevanja kot zaradi posmehovanja. Proti tej razlagi govorita dva tehtna razloga: a) nem. ime Hundsdorf se pojavlja ze v viru iz l. 1216 (Hundesdorf ), ko slovenscina se ni poznala pojava vokalne redukcije, zaradi katere naj bi domnevna *Podsinja vas postala Psinja vas, b) ce bi izvirno ime res bilo *Podsinja vas, bi bila narecna oblika danes *Posinja vas, saj samoglasnik o v takih primerih ne izpade, enako kot v koroskih slovenskih krajevnih imenih Pogorje, Postrazisce, Poturje, ki so nastala iz *Podgorje, *Podstrazisce, *Podturje. Nobenega dvoma ni, da je knjizna oblika Podsinja vas rezultat ljudske etimologije, saj temelji na umisljeni ekstralingvisticni predpostavki. Prvic se pojavi v seznamu koroskih krajevnih imen iz l. 1918, nato pa se v seznamih iz let 1970 in 1982 (Zdovc 1993: 229). Prej, npr. 1894, je izpricana oblika Psinja ves (Specijalni repertorij 1894: 17), v seznamih 1905, 1945 in 1963 Psinja ves, 1972 Psinja vas (Zdovc 1993: 229). Prebivalci Psinje vasi so Psinjcici, pridevnik je psinjski (Zdovc 1993: 76). Ime planote Sine je o.itno rezultat podobne onemitve vzglasnega p- (iz *Psine) kot pri tpn Sarsko (iz *Psarsko). Podstava obeh imen . Sine (< *Psinje brdo) in Psinja vas . je *psina, 'kraj, kjer je veliko psov'. Na enak na.in so iz ustreznih apelativov tvorjeni toponimi Kozina (< *kozina 'kraj, kjer je veliko koz', 'kozji pa.nik'), Pol.ina (< pol.ina 'pol.ja luknja'), Krtina (< krtina 'manj.i kup zemlje, ki ga izrije krt'), *Ov.ina, danes Ewixen v Dolnji Avstriji (< *ov.ina 'ov.ji pa.nik'), in Ov.ina, kraj v Srbiji, *Bi.ina, danes Feischsen v Dolnji Avstriji (< *by.ina 'pa.nik za bike'), in By.ina, vas na .e.kem, ter Bi.ine, vas na Hrva.kem, *.abina danes Saffen v Dolnji Avstriji (< *.abina '.abji potok') (Georg Holzer 2001: 54, 56, 92), Vrbina (< vrbina 'vrbovo grmovje, drevje'). Priimek Adlesic je mogoce pojasniti na podlagi medjezikovne nemsko-slovanske glasovne substitucije. Obmocje vasi Adlesici je spadalo k zemljiskemu gospostvu Pobrezje (nem. Freyenthurn), ustanovljenemu sredi 16. stoletja (Kos 1991: 64). Glede na to, da nedalec od Kolpe, v Dugi Resi na Hrvaskem, se obstaja redek priimek Arlesic,12 lahko sklepamo, da je priimek Adlesic nastal iz prvotne oblike *Orlesic v pisarni nemskega zemljiskega gospoda v Pobrezju z bavarsko asimilacijo rl > dl in nemsko substitucijo srbskohrvaskega vzglasnega o z a. O bavarski asimilaciji rl > dl pise Ramovs (1924: 225), ki poleg bavarske asimilacije rn > dn za tpn Mirna pec (nemski pisar je to ime slisal kot Medna pec in ga zato prevedel v Hönigstein) navaja tudi asimilacijo nem. Stern v kor. nem. stedn, Kerl v khedl, Arling v adlin (sklicuje se na knjigo J. Schatza, Altbairische Grammatik, par. 72). Priimek *Orlesic je nastal kot patronimik iz vzdevka *Orlesa ali *Orles, ta pa iz obcnega imena orlesa, ki se v razlicnih hrvaskih in srbskih narecjih uporablja za kokos, raco oz. kozo, ali orles, ki je pokrajinska hrvaska ali srbska oznaka za orla.13 Primerljivo s ponemcenjem priimka *Orlesic v Adleschitsch je ponemcenje uskoskega priimka Culibrk v Culiberg (Terseglav 1996: 26). V urbarju za gospostvo Vinica iz leta 1674 zasledimo ta priimek zapisan kot Zulliwerkho (Kos 1991: 470).
