Prevajanje normativnih pravnih besedil se podreja strogim pravilom, ki se nanašajo predvsem na visoko mero natančnosti teh prevodov z vidika vsebine in jezikovne točnosti, kar izhaja iz dejstva, da ...so ti prevodi pravno zavezujoči. Pravni jezik, kamor štejemo tudi jezik normativnih pravnih besedil, ima določene ključne značilnosti. Mednje štejemo nominalizacijo in prisotnost kompleksnih samostalniških struktur ter pogosto rabo trpnika. Ker se skladenjski sistemi jezikov se med seboj razlikujejo, lahko pri prevajanju določb v mednarodnih pogodbah pričakujemo razlike med skladenjskimi strukturami povedi in stavkov v izhodiščnem jeziku in skladenjskimi strukturami v njihovih prevodih. Namen tega prispevka je prikazati rezultate kvantitativne in kvalitativne analize skladenjskih prevodnih premikov na skladenjskih ravneh povedi in stavka v slovenskih prevodih določb iz mednarodnih pogodb, napisanih v angleščini kot pravni lingvi franki. Za potrebe raziskave smo izdelali manjši enosmerni vzporedni korpus, ki je vseboval enostavčne povedi kot pogosto vrsto povedi v mednarodnih pogodbah. Glavna ugotovitev glede strukturnih premikov naše raziskave je, da se glede na angleške izhodiščne povedi v slovenščini večinoma ohranja enostavčna povedna struktura. Do premikov v zloženo povedno strukturo v slovenščini pa pride, kadar je kompleksno zložena samostalniška fraza v angleščini prevedena kot podredni stavek v slovenščini. Na ravni stavka so premiki posledica spremembe zaporedja stavčnih členov ali pa posledica spremembe angleške trpne glagolske oblike v slovensko tvorno glagolsko obliko. Vendar tudi na tej ravni premiki niso pogosti. Iz teh ugotovitev sklepamo, da se prevajalci glede skladnje držijo načela visoke natančnosti prevodov normativnih besedil z vidika ohranjanja zaporedja podanih informacij ob upoštevanju zakonitosti pravne slovenščine.
Prispevek osvetljuje principe, ki delujejo na določitev spola pri prevzemanju angleških leksemov v slovenščino. Pri določitvi spola samostalnikov se namreč pri prehodu iz jezikovnega sistema, ki ...uporablja naravni spol (angleščina), v jezikovni sistem s slovničnim spolom (slovenščina) praviloma ohranja biološki spol pri samostalnikih za bitja, spol samostalnikov, ki poimenujejo neživo, pa se oblikuje po drugačnih kriterijih.
V okviru naravne skladnje (osnove katere so povzete v Dodatku) se prispevek osredinja na pare skladenjskih dvojnic, med katerimi je slogovni razloček (npr. ena dvojnica je knjižne narave, druga ...dvojnica je pogovorne narave). Morda je presenetljivo, da je razloček med knjižnim in pogovornim v okviru naravne skladnje mogoče napovedati, čeprav knjižno in pogovorno nista skladenjski značilnosti. Vsaka napoved je pravilna ob predpostavki naravne skladnje (ki se izraža v lestvici), da je pogovorno bolj naravno kot knjižno, in pod pogojem, da se določijo ustrezne vrednosti naslednjih spremenljivk: (a) skladenjski dvojnici, (b) njuna relativna naravnost, izražena v lestvici, in (c) okolje izpeljave (in posledično vzporedno ali navzkrižno povezovanje vrednosti na lestvicah). Jezikovno gradivo je angleško in izhaja večinoma iz dela Huddleston/Pullum (2002). Ta opisna slovnica (skoraj 1800 strani) vsebuje okoli 150 uporabnih podatkov o slogovnih razločkih. Toda zaradi prostorskih omejitev so v članku obravnavani samo relevantni podatki s strani 1–282. Zajetih je 14 primerov slogovnih razločkov.
Prispevek analizira učinke transferja med slovenščino in angleščino na področju malo raziskanih absolutnih in relativnih rab pridevnikov. Teoretična osnova, ki loči podsistema standarda (notranji, ...zunanji) in stopnje (osnovna, srednja, visoka), je nadgrajena s praktičnim preizkusom, v kolikšni meri slovenski študenti anglistike, katerih znanje je na ravni C1 in C2, na tem področju (neustrezno) prenašajo jezikovne strategije iz enega jezika v drugega. Rezultati kažejo, da študenti, vključeni v preizkus, ob prevajanju iz slovenščine v angleščino v veliki večini ohranjajo absolutne primernike, čeprav so ti v angleščini veliko redkejši. Po drugi strani tudi ob prevajanju v materni jezik znaten del študentov ohranja absolutne presežnike, ki so produktivna strategija v angleščini, v slovenščini pa se pojavljajo le redko.
Da bi zmanjšali verjetno odstopanje med pragmatičnim in gramatičnim razvojem učencev angleščine za potrebe turizma (AJT), je potrebno v poučevanje vključiti pragmatične aspekte polivaletnih ...slovničnih paradigem. Prispevek opisuje analizo glagolskega časa in aspekta z dvema dopolnjujočima se ciljema: 1) določiti in ponuditi opis rabe različnih oblik glagolskih časov in aspekta, ki imajo funkcijo notranjih pragmatičnih modifikatorjev, s katerimi se doseže višja stopnja vljudnosti v AJT, ter 2) predstaviti ugotovitve in oblikovati predloge za učitelje AJT. V analizi, ki je usmerjena predvsem v jezikovno pragmatiko, smo uporabili besedila za slušno razumevanje iz štirih učbenikov. Analiza je potrdila povezavo med analiziranimi jezikovnimi elementi in izražanjem vljudnosti. Posebej se je osredotočila na teoretični okvir za rabo preteklega pogojnika, preteklika in nedovršnih oblik, osvetlila pa je tudi vljudnostne aspekte, izražene z glagolskimi oblikami v prihodnjiku. Prav tako predlagamo, da se pri poučevanju AJT spodbuja jezikovnopragmatična zavest učenca.
V današnjem času zaradi globalizacije občutimo velik pritisk besed, ki prihajajo v slovenščino iz tujih jezikov, predvsem iz angleščine. Že prej si je morala slovenščina ustvariti svoj prostor med ...jeziki z veliko več govorci. Danes se ob hitrem razvoju tehnologije in nastajanju novih ved pojavljajo novi globalni izrazi, za katere težko najdemo domače ustreznice, preden se uveljavijo tuje besede. Mnogi odrasli ne dohajajo hitrega širjenja informacij in ne razumejo najbolje novega besedišča, ki se uveljavlja na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Razumejo kontekst, v katerem se izraz pojavi, vendar ne poznajo njegovega natančnega pomena. V skrbi za svoj jezik bi se morali kljub močnim pritiskom globalizacije več izražati s slovenskimi izrazi, ki so Slovencem še vedno najbolj razumljivi.
Jezikoslovne razlike med slovenskim slovničnim in angleškim semantičnim spolom so razlog za različen pristop teh dveh jezikov k širšemu družbeno-kulturnemu vprašanju neseksistične rabe jezika: (prvi ...počne to s spolno specfičnimi oblikami za ženski in moški spol, drugi z njihovo nevtralizacijo). Prispevek obravnava najbolj kritična področja neseksistične rabe jezika ter predstavi in kritično ovrednoti predloge, ki tako rabo ozaveščajo in spodbujajo.
Bell ringing and bell chiming are presenting a valuable part of Slovenian cultural heritage, which is reflected in an extremely rich vocabulary that is part of our everyday reality and communication. ...The dictionary brings about 1035 expressions from the fields of amateur and professional engagement with bell ringing and bell chiming. It unveils the bells as a versatile musical instrument of cultural, ethnomusicological, artistic and also, in the case of older bells, of historical value. In addition to the modern terms, it contains some past terms, as well as many dialectal words, including the ones from vocabulary of Slovenians living in the neighboring countries. The monolingual design of the explanatory terminological dictionary is exceeded by the addition of English equivalents and the English-Slovene dictionary. This enables that also international scholars and bell experts gets acquainted with the special features of Slovenian bell ringing and bell chiming. The dictionary is intended for professionals from different fields of science, as well as for bell ringing experts, bell chimers, as well as everyone attracted by the sounds of our soundscapes. The authors of the dictionary would like to encourage new research of this kind, and especially would like that campanology gets appropriate position in the field of profession and science in Slovenia and abroad.
Pričujoči prispevek obravnava različne načine funkcioniranja slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru današnjega sveta. Izpostavlja razlike med relativno homogeno angleščino in ...slovenščino, ki se govorita v okviru matičnih držav (ob upoštevanju notranje variabilnosti zaradi knjižnih in narečnih zvrsti), in med njunimi manj homogeninmi oblikami, ki se rabijo izven njunih meja. Očiten je močan vpliv globalne angleščine na vse druge jezike, pri čemer slovenščina ni nikakršna izjema.
In Other Words Schiffrin, Deborah
02/2006, Letnik:
v.Series Number 21
eBook
What we say always consists of prior words, structures and meanings that are combined in new ways and re-used in new contexts for new listeners. In this book, Deborah Schiffrin looks at two important ...tasks of language - presenting 'who' we are talking about (the referent) and 'what happened' to them (their actions and attributes) in a narrative - and explores how this presentation alters in relation to emergent forms and meanings. Drawing on examples from both face-to-face talk and public discourse, she analyses a variety of repairs, reformulations of referents, and retellings of narratives, ranging from word-level repairs within a single turn-at-talk, to life story narratives told years apart. Bringing together work from conversation analysis, interactional sociolinguistics, cognitive semantics, pragmatics, and variation analysis, In Other Words will be invaluable for scholars wishing to understand the many different factors that underlie the shaping and re-shaping of discourse over time, place and person.