Recenzija te knjige zajema tri točke: zgradbo zbirke, vprašanje izvora filozofije in začetka metafizike ter pogled na nov prevod. Fragmenti predsokratikov, izvirni naslov Die Fragmente der ...Vorsokratiker: Griechisch und Deutsch, je dvojezična izdaja fragmentov zgodnjegrških filozofov, katerih dela se – z izjemo nekaj Gorgiasovih govorov – niso ohranila.
Članek obravnava Plotinovo teorijo ljubezni v okviru njegovega kontemplativnega nauka, ki lik Erosa kot »očesa« duše interpretira kot substancializiran odnos, čigar narava je sorodna tako duši kot ...predmetu njene ljubezni, ki je najvišje Lépo. Poleg tega skuša pravilno razumeti Plotinovo simboliko lika Penija iz Platonovega mita v Simpoziju; tam namreč Penija predstavlja vzrok nepopolne in nezadovoljne narave dajmonskega Erosa, pri Plotinu pa se kot še neopredeljivo zrenje vključuje celo v emanacijski proces nastanka Duše. Neopredeljiva narava, ki jo pri Plotinu predstavlja Penija, je pravzaprav odgovor na presežek Dobrega v duši, ki ga simbolizira Poros; iz nje rojeni Eros pa predstavlja gonilo kontemplativne dejavnosti Duše, ki se trudi doseči prvotno ravnovesje.
Raziskovalci zgodovine antične filozofije pod pojmom doksografija večino časa posvečajo ocenjevanju pristnosti in vrednosti antičnih zapiskov o kulturni dediščini starih Grkov. Zato pogosto ...spregledajo, da apliciramo na zgodovino filozofije evolutivni aristotelovski vidik, ki prek Hegla prevladuje vse do danes. Ta temelji na razumevanju filozofije kot duhovnem boju s preteklim mišljenjem, ki ga lastna modrost vedno znova preseže. Avtorica razprave pa tudi v helenističnem filozofskem zgodovinopisju odkriva dve temeljni značilnosti historične zavesti pri starih Grkih, ki veljata vse od zgodnje epike dalje in ju lahko razberemo v Platonovih dialogih, – modrost kot ἀρχή, kot izgubljeno izvorno védenje, ki ga je treba znova odkriti, ter duhovno genealogijo, ki mišljenje prikazuje kot široko prepleteno mrežo in sosledje miselnih procesov. Iz tega vidika je treba dejansko na novo prebirati tudi zapiske, ki nam jih je o starogrški filozofiji zapustil Diogen Laertski.
Pri Založbi Gospodarskega vestnika, ki jo vodi direktorica Vida Šibenik in v znani zbirki Pravna obzorja, ki jo ureja akademik prof. dr. Marijan Pavčnik, je novembra 2010 izšlo Aristotelovo delo ...Politika (Πολιτικά, Politica, 1252-1342). Delo je prevedel doc. dr. Matej Hriberšek z oddelka za klasično filologijo.
Pričujoči prevod je del integralnega prevoda Aristotelove Politike, ki bo izšel pri založbi Gospodarski vestnik v zbirki Pravna obzorja. Odlomek je objavljen z dovoljenjem direktorice založbe Vide ...Šibenik in glavnega urednika zbirke Pravna obzorja akad. prof. dr. Marijana Pavčnika.
Grški pojem države Valentin Kalan
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2010, Letnik:
12, Številka:
2-3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Ta sestavek je uvodni del raziskave o Aristotelovi politični filozofiji s posebnim ozirom na njegovo razumevanje demokracije. V prvem paragrafu podajam štiri definicije države, kakor jih moremo ...razbrati iz Aristotelove Politike, iz psevdo-Platonih Definicij, iz Antologije Janeza Stobeja in iz Velikega etimološkega leksikona, Etymologicum Magnum. V drugem paragrafu "Sinonimi za polis" podajam kratek popis grškega besedišča za državo. V tretjem paragrafu podajam pojem grške države skozi opis petih konstitutivnih elementov: 1. ozemlje, 2. ljudje, 3. vlada, 4. religiozno-mitološka utemeljitev polisa ter 5. antična država in pojem suverenosti. Razpravo zaključuje kratka opomba o odnosu med posameznikom (družbo) in državo v antiki.
Plotin: O Ljubezni Sonja Weiss
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2010, Letnik:
12, Številka:
2-3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Besedilo je prevedeno po kritični izdaji R. Beutlerja in W. Theilerja v: Richard Harder, prev., Plotins Schriften, Band V (Hamburg: Felix Meiner Verlag, 1960). Na mestih, označenih v opombah, ...slovenski prevod sledi izdaji: Paul Henry in Hans-Rudolf Schwyzer, izd., Plotini, Opera I–III (Pariz in Bruselj: Desclee De Brouwer, 1951–73). Na označenih mestih nekajkrat upošteva spremembe besedila predlagane v: Pierre Hadot, prev., Plotin, Traite 50 (Pariz: Les editions du Cerf, 1990). Ostale izdaje, prevodi in študije, ki jih navaja prevod: Arthur Hilary Armstrong, izd. in prev., Plotinus in Seven Volumes, Loeb Classical Library (Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press, London: William Heinemann, 1978–88). Émil Brehier, izd. in prev., Plotin, Enneades III (Pariz: Les Belles Lettres, 1954). Roberto Radice, prev., Plotino, Enneadi (Milano: Mondadori, 2002). Albert M. Wolters, Plotinus »On Eros«, a detailed exegetical study of Enneads III, 5 (Toronto: Wedge Publishing Foundation, 1984).
V razpravi avtorica analizira vlogo konja v spoznavnem procesu resnice v Parmenidovi pesnitvi in Platonovem Fajdrosu ter opozarja na razlike med njima. Ugotavlja, da metafora v nekem filozofskem ...besedilu nima zgolj ponazoritvene vloge, temveč tudi sama prevzema spoznavnoteoretsko mesto izrekanja resnice. Če bi konjsko vprego, ki antične filozofe vodi k Resnici, sodobni filozof nadomestil z mercedesom, to hkrati govori o popolnem obratu v človekovem spoznavnem procesu od ključne vloge phýsis (ki jo prezentira figura konja) k poíesis (kot popolni očaranosti nad stvariteljsko močjo človeka) in sodobni teologizaciji téchne.
Obdobje pozne antike je zelo pomembno za zgodovino teorij jezika, saj izvira iz njega vsa misterijska tradicija v filozofiji jezika. Duh tedanje dobe je prisoten v misli ene najplodnejših ...poznoantičnih šol, v novoplatonizmu. Za novoplatonistično razumevanje jezika je ključnega pomena pojem lógos (kompleksna struktura simbolov), ki ga novoplatonisti zoperstavljajo pojmu glotta/dialektos (»zunanji jezik«). Takšno pojmovanje jezika je vplivalo na nekatere filozofske šole srednjega veka in renesanse, v jezikoslovni tradiciji Zahoda pa se z izjemo nekaterih vidikov ni uveljavilo.
PDF
