Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkritem kolišču Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Za oceno starosti najdišča so bili ključni rezultati dendrokronoloških raziskav ...in radiokarbonskega datiranja lesa, podprtega z metodo wiggle-matching, ki posek lesa dveh pilotov z Verda postavljajo v obdobje 4674 ± 42 cal BC, kar je nekoliko starejše ali sočasno doslej najstarejšemu odkritemu kolišču Resnikov prekop pri Igu. Keramične najdbe so tipološko podobne tistim z Resnikovega prekopa. Arheozoološke raziskave ugotavljajo zastopanost izključno lovnih in odsotnost domačih živali. Arheobotanične raziskave kažejo, da je bilo naselje Verd umeščeno v dokaj naravno in vodnato okolje brez večjih vplivov človeka. Vse raziskave nakazujejo, da najdišče Verd z ostanki neolitskega kolišča iz 5. tisočletja pr. Kr., ne glede na majhnost izkopnega polja in razmeroma skromno število najdb, najverjetneje predstavlja eno najstarejših znanih koliščarskih poselitvenih točk na Ljubljanskem barju.
V prispevku so objavljeni rezultati bioarheoloških (tj. antropoloških, arheozooloških in arheobotaničnih) raziskav grobišča Marof na Igu, kjer je bilo odkritih 28 grobov iz časa od druge ...polovice 1. st. do konca 3. oziroma začetka 4. st. Izsledki ponujajo vpogled v nekatere populacijske parametre in v pogrebne običaje antičnih Ižancev. Antropološka analiza je postregla z ugotovitvami o starostni in spolni strukturi pokojnikov, pa tudi o načinu sežiganja trupel. Analiza živalskih ostankov je pokazala domnevne primere obredno žrtvovanih in/ali pridanih (delov) živali, tako v smislu grobne popotnice/grobnega pridatka kot morda tudi stavbne daritve. Rezultati arheobotanične študije nedvoumnih sledi obrednih praks niso pokazali (razen morda prisotnosti ostankov fig), so pa ponudili vpogled v nabor tedanjih gojenih rastlin in v naravno rastje v okolici najdišča.
V članku so predstavljeni rezultati interdisciplinarnih raziskav naselbine v Stopercah, ki je bila raziskana leta 2009 ob gradnji vzporednega plinovoda v Halozah. V pozni neolitik je opredeljena ...jama (SE 128) s keramičnim inventarjem savske skupine lengyelske kulture, večina mlajših ostalin pa pripada naselju lasinjske kulture iz zgodnje bakrene dobe. Naselje je obsegalo v raziskanem delu vsaj štiri hiše, grajene s stojkami, zemljanko z ognjiščem in šest manjših lesenih objektov. Analiza najdb in rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika 14C po postopku AMS kažejo, da je poznoneolitska jama iz sredine 5. tisočletja pr. n. št., naselje lasinjske kulture pa iz konca 5. ali začetka 4. tisočletja pr. n. št. Arheobotanične analize kažejo, da so v zgodnji bakreni dobi za gradnjo uporabljali pretežno les venčasto poroznih listavcev, analize semen pa na gojenje vsaj dveh vrst pšenic (Triticum monococcum in T. dicoccum). Maloštevilni živalski ostanki pripadajo prašiču (Sus sp.).
Udbina – Gradina je jedini lokalitet iz razdoblja kasnog srednjeg (15. stoljeće) – novog vijeka (16. – 17. stoljeće) s većom količinom arheobotaničkih ostataka do sada analiziran na području ...Hrvatske. Na lokalitetu je nađena veća količina krupnozrnih žitarica u čijem sastavu je najdominantnija nepljevičasta pšenica (Triticum aestivum grupa) te manja količina korovnih primjesa. Napravljen je pregled karpoloških rezultata do sada istraženih i objavljenih srednjo- i novovjekovnih lokaliteta na području Hrvatske te usporedba s novoistraženim lokalitetom udbinske Gradine.
Udbina – Gradina is the only site from the Late Middle Ages (15th century) to the Post-Medieval Period (16th–17th century) with a considerable amount of archaeobotanical remains analysed so far in Croatia. A significant quantity of large-grain cereals was found onsite, the most dominant of which was free-threshing wheat (Triticum aestivum group), as well as a smaller quantity of weed admixtures. We present an overview of the carpological results of the thus far researched and published medieval and post-medieval sites in Croatia and provide a comparison with the newly researched site of Udbina – Gradina.
V članku so predstavljeni rezultati arheobotaničnih raziskav s kolišč Strojanova voda in Maharski prekop. Gre za eneolitski kolišči iz okvirno sredine 4. tisočletja pr. n. št. z jugovzhodnega dela ...Ljubljanskega barja. Metodološka pristopa arheobotaničnih raziskav na koliščih se precej razlikujeta. Na Strojanovi vodi je vzorčenje potekalo leta 2012 z odvzemom stratigrafskih stolpcev sedimenta ter pripravo in pregledovanjem arheobotaničnih vzorcev z nežno metodo mokrega sejanja manjših količin sedimenta v laboratoriju. Maharski prekop je bil vzorčen leta 2005 s površinskim odvzemom večjih količin sedimenta iz kulturne plasti in pripravo vzorcev z grobo metodo spiranja na terenu ter pregledovanjem posušenih frakcij s sit. Rezultati obeh raziskav ponudijo nekaj skupnih zaključkov o prehranskih navadah eneolitskih koliščarjev. Nabirali so užitne rastlinske dele v naravi, predvsem gozdne sadeže in oreške, gojili so enozrno in dvozrno pšenico, ječmen, grah, mak in lan, morda tudi oljno ogrščico. Na Strojanovi vodi izstopajo številni strti ostanki semen/ plodov rdečega drena, sicer rastline z neužitnimi plodovi, namembnost tega še raziskujemo. Rastlinski ostanki so nam v pomoč tudi pri rekonstrukciji okoljskih razmer v neposredni bližini kolišč.
U radu se donosi pregled dosadašnjih saznanja o prehrani u rimsko doba Like.
Arheobotaničke i arheozoološke analize do sada su napravljene jedino na lokalitetu Lički Ribnik, dok je s lokaliteta Žuta ...Lokva poznato više vrsta amfora koje
doprinose poznavanju teme. Prema tako sačuvanim podatcima saznajemo da su
Rimljani u Lici konzumirali proso, grašak, govedinu i ovčetinu. Pili su vino, koristili maslinovo ulje iz Istre i Hispanije, a sasvim sigurno su svoja jela začinjavali
posebnim rimskim začinom garumom.
Nekropola Gradci iz starijega željeznog doba dio je kompleksnoga arheološkog nalazišta u blizini mjesta Kaptol kraj Požege. Tijekom 2007. godine istraživan je tumul 13, čija je starost tipološki ...određena prema nalazima, a smješta ga u razdoblje Ha C2/D1. Tijekom 2010. godine istražen je tumul 14 koji se datira u Ha C2 razdoblje, odnosno u drugu polovinu 7. st. pr. Kr. Tijekom istraživanja iz oba su tumula uzimani uzorci za arheobotaničku analizu čije rezultate predstavljamo u ovom radu. U tumulu 13 nađeno je 140 karboniziranih biljnih ostataka; prevladavaju različiti plodovi sakupljeni u prirodi, a najzastupljeniji je lješnjak (Corylus avellana). U tumulu 14 izdvojeno je 3880 karboniziranih biljnih ostataka. U nalazima dominiraju različite vrste žitarica, ali su u određenom postotku prisutni i „voćni” prilozi, prije svega plodovi divlje jabuke (Malus sylvestris). Prilozi biljnog podrijetla nesumnjivo su imali veliko značenje u grobnom ritualu halštata, ali za precizniju rekonstrukciju običaja trebat će dovršiti analize ostalih tumula s istog lokaliteta koje su u tijeku.
U radu se donosi pregled tijeka arheoloških iskopavanja na položaju Kalnik-Igrišče. Istaknuti su ciljevi i pojedini rezultati istraživanja te značaj i vrijednost nalazišta kao i njegov potencijal. ...Detaljnije se razmatraju arheološki ostaci koji su otkriveni 2008. godine, a čine ih arheološki kontekst i pokretni arheološki materijal. Radi se o ostacima objekta koji je na osnovi tipo-kronološke analize keramičkih posuda relativno kronološki datiran u Ha B stupanj, odnosno mlađu fazu kasnog brončanog doba. Apsolutno kronološki ovaj objekt i predmeti koji su u njemu pronađeni datirani su u 9 st. pr. Kr. Objekt je uništen u požaru, a svi pokretni nalazi iz objekta otkriveni su in situ. Pri tome je u vatri karboniziran i obilan arheobotanički uzorak na kojemu je napravljena detaljna analiza. Pronađene su velike količine žitarica različitih vrsta, mahunarke i nekoliko vrsta divljih biljaka. U radu su predstavljeni rezultati analize makrofosila te se razmatraju društveno-ekonomski aspekti zajednice koja je hranu proizvodila i konzumirala.
Celotno besedilo
Dostopno za:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Rad donosi 14C datume i rezultate analize
nalaza s lokaliteta Jurjevac-Stara Vodenica.
Na osnovu pokretnoga arheološkog materijala,
kao i apsolutnih datuma, možemo zaključiti
da su na lokalitetu ...istraženi dijelovi
eneolitičkog naselja koji pripadaju lasinjskoj
kulturi.
Analize biljnih ostataka s arheoloških lokaliteta vrlo su važan segment rekonstrukcije ekonomije prošlih populacija, što je osobito slučaj s pretpovijesnim lokalitetima na kojima se rijetko očuvaju ...drugi segmenti svakodnevnih aktivnosti. U tekstu su prikazani rezultati i interpretacija biljnih ostataka s četiri novoistraživana lokaliteta Đakovštine, i to s obzirom na kulture neolitika i bakrenog doba. Starčevačka kultura ustanovljena je na lokalitetu Pajtenica-Velike Livade, sopotska na lokalitetu Ivandvor-Šuma Gaj, lasinjska na lokalitetima Pajtenica-Velike Livade i Jurjevac-Stara Vodenica, a kostolačka kultura na lokalitetu Đakovo-Franjevac. Biljni ostaci raspoređeni su u sedam kategorija koje sadrže podskupine, određene prema vrsti biljke, a podjela se temelji na konkretnim nalazima s navedenih lokaliteta. S obzirom na to da su lokaliteti u istoj mikroregiji, mogla se napraviti usporedba rezultata s obzirom na vrijeme i kulturne pojave. Najmanji broj vrsta ustanovljen je analizama ostataka pripisanih najranijoj, starčevačkoj, a najveći najkasnijoj, kostolačkoj kulturi (najširispektar žitarica, mahunarki, trava i voća). Rezultati analiza pokazuju kontinuitet u korištenju žitarica, poput pšenice i ječma, kao i divljih vrsta, kroz razdoblja neolitika i eneolitika, ali se s vremenom taj spektar i povećava. U kontekstu s drugim vrstama nalaza s lokaliteta, biljni ostaci ukazuju na postojanje intenzivne/vrtne zemljoradnje te na to da su biljke obrađivane u proučavanim naseljima.
