Stari bazen ob potoku Tesnica v Verpetah (Frankolovo) je na začetku 20. stoletja zgradil angleški oficir in konzul Faber, ki je bil pred 2. vojno tudi predzadnji lastnik dvorca Sternstein v Verpetah. ...Kronist dr. Fran Mišič je l. 1955 zapisal, da je Faber že pred l. 1881 iskal po alpskih deželah ugodno bivališče za svojo bolno soprogo Alice Frančiško Faber, ki si je zaradi ugodne klime izbrala lokacijo v dolini ob Tesnici. »Tu je lepo, tu ostaniva« so bile njene besede, ki so Fabra prepričale, da je kupil dvorec Sternstein in kmalu začel razmišljati, kako izkoristiti tudi toplo vodo, ki je izvirala pod Konjiško goro in se izlivala v potok Tesnico. Tudi v najhujši zimi voda v potoku Tesnica ne zamrzne in je tudi v zimskem času nekoč poganjala nekaj mlinov in žag vse do Loke – današnjega Frankolovega. Faber je zgradil za tedanji čas moderen ograjen bazen s perilniki, ki se ga starejši domačini še spominjajo z imenom »Toplica« in so služili gospodinjam za pranje perila in pozimi mesarjem za pranje svinskih črev ob kolinah.Prispeval: Jože Žlaus
V Kamniku sta po letu 1930 delovala dva bazena – nov večji bazen na približno današnjem mestu in manjši bazen (na fotografiji) na začetku današnje Cankarjeve ceste. Imenoval se je kopališče Neptun in ...je še zadnji ostanek nekdaj imenitnega Prašnikarjevega kopališča in zdravilišča. V ozadju se vidi še nova stavba, danes poznana kot “samski dom” na Cankarjevi.Prispeval: Medobčinski muzej Kamnik
Temelj ovog istraživanja bila je usporedba procjene ekonomske koristi zemljanih bazena ribnjaka i betonskih spremnika u akvakulturnim poduzećima grada Ibadana u državi Oyo. U izboru 100 uzgajivača ...ribe korištena je kombinacija svrsishodnog i praktičnog uzorkovanja, a uzgajivači su bili podvrgnuti strukturiranom intervjuu radi prikupljanja primarnih podataka u svrhu deskriptivne statistike, proračunske tehnike i inferencijalne statistike. Istraživanje je rezultiralo sljedećim podacima: prosječna životna dob bila je 41 godina, muškaraca je bilo 83,0%, oženjenih 87,0%, u većini slučajeva bilo je 5 članova kućanstva, obrazovanih je bilo 96,0%, a iskustvo uzgoja riba kod ispitanika bilo je 8 godina. Korisnici zemljanih bazena ribnjaka imali su srednji prihod od N3,322,189.85 s bruto maržom od N2,188,397.89, dok su korisnici betonskih spremnika zaradili N2,412,271.08 s bruto maržom od N1,413,299.46. Indeks profitabilnosti bio je 0,61 i 0,47, varijabilni omjer troškova 0,35 i 0,30, omjer troškova i koristi 2,55 i 1,89, bruto omjer 0,40 i 0,54, a omjer strukture troškova bio je 0,13 i 0,23. Značajna je razlika između razine profita od zemljanih ribnjaka i betonskih spremnika (t = 42,53, p ≤ 0,05). Glavne prepreke koje utječu na ekonomski status ispitanika bili su visoki troškovi kvalitetne prehrane, neadekvatnost fondova, krivolov i loš marketing. Zaključno, akvakultura je isplativo i održivo područje poduzetništva, bez obzira na kulturni sustav. Vlada bi trebala pomoći uzgajivačima ribe subvencioniranjem troškova prehrane, odobravanjem i praćenjem kredita.
Z mlinom na Koleziji, ki se omenja že ob koncu 15. stoletja, je bilo združeno kopališče, velik krasen bazen za plavanje in lesen šotor s klopmi za kopalce. Kopališče je bilo prvič urejeno in ...namenjeno prebivalcem že 1853.Ko je postala posestnica kolezijskega mlina občina, je potrošila okoli 10.000 goldinarjev in sredi julija 1879 je bila mestna kopel dodelana. Slovenski narod je poročal, da je bil med 9. in 11. uro bazen odprt le za dame. V mestni vodni knjigi je zapisano, da je bilo leta 1881 v Koleziji pet mlinskih kamnov, stope, pet kopalnih kabin na desnem in šest na levem bregu, nad jezom pa bazen. 1884 so mlin podrli, orodje razprodali, ostalo je samo kopališče, ki ga je občina dajala v najem. Povzeto po I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani, str. 272 – 274.
PDF
