This article uses three databases to describe quantitative features of works by sixteenth-century Slovenian Protestant writers that may have a major impact on studies of sixteenth-century standard ...Slovenian: the number of characters in an individual book, the number of different words (potential headwords) in an individual book, and the number of new words a book introduces. A comparison of the ratios between these data provides an objective perspective on the formation of sixteenth-century standard Slovenian, drawing attention to facts that have to date been insufficiently observed.
In Slovene, sound shapes of Japanese and Chinese words undergoing the process of assimilation may be quite different from their origins, which in the end should not come as a surprise as it is so in ...many other languages. However, the fact that there are many cases with two slightly different Slovene pronunciations of the same Japanese or Chinese word, of which one is closer to the original sound shape than the other, calls for a more comprehensive investigation on the factors that contributed to such a result. This research pays attention to vowel sequences in Japanese and Chinese, and how they appear in Slovene as the so called visiting lexica. Though the two languages carry out vowel sequences in different ways, similarities can be found in the way Slovene detects and resolves their vowel hiatuses. Authors stress the importance of metrical aspects of the original sound shapes, which Latin script includes inconsistently or does not express at all. Phonological approach to vowel sequences solution to vowel hiatus and offers systematic guidelines on pronunciation of the Latin script. Besides, it may further bring some new insights into possible solution on conjugation and declination forms of Japanese and Chinese loanwords in Slovene.
Prispevek obravnava kulturno besedje v slovenskem prevodu romana Carlosa Fuentesa Smrt Artemia Cruza. V analiziranem besedilu so številni kulturni izrazi, ki nimajo ustreznic v drugih jezikih in ...kulturah. Gre za elemente, ki prispevajo k potujevanju ciljnega besedila, saj se tako besedilni svet kaže kot neznan in eksotičen. Vendar pa je zanimivo, da bralca ti elementi ne zmedejo, ker v sobesedilu obstaja dovolj referenc, ki mu pomagajo razumeti bistveno, zato besedilo na mikroravni deluje koherentno. Prevajalka Alenka Bole Vrabec v primeru, ko gre za besedje, vezano na specifično kulturno okolje, najpogosteje prenese tuji kulturni izraz in ohranja španski zapis v poševnem tisku, v opombah pa razloži pomen večine teh izrazov. Na ravni kulturnega besedja se je odločila za potujitveno prevajalsko strategijo, saj bi nekatero prevzeto besedje lahko nadomestila s slovensko ustreznico ali vsaj s podomačenim zapisom v skladu s pravili slovenskega jezika. Te odločitve poudarjajo potujitveni značaj prevoda.
Članek v uvodnem delu obravnava pomene poimenovanja slovenski jezik v 16. stoletju, v nadaljevanju pa ugotavlja tri glavne zgodovinske temelje slovenskega knjižnega jezika: naravnega, kulturneg in ...ustvarjalnega.
V prispevku je predstavljeno slovensko narečno besedje za pomen ‘sinova žena’ v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA) v primerjavi s kajkavskim narečnim besedjem za ta pomen, zbranim za Hrvaški ...jezikovni atlas (HJA). Narečno gradivo, zbrano za ta dva temeljna nacionalna dialektološka projekta je namreč zanimivo tudi za raziskovanje slovensko-hrvaškega jezikovnega stika, saj zlasti v Pomurju in Medžimurju, v Posotelju, Beli krajini, na Kostelskem in v Gorskem kotarju ter v Istri jezika in njuna obmejna narečja bolj postopoma prehajajo eden v drugega in imajo zato mnoge skupne značilnosti tako na fonološki in morfološki kot tudi na leksikalni ravnini. Na primeru narečnega gradiva za vprašanji SLA-V614 snaha in HJA-V548 snaha, nevjesta je skupaj z morfonološko analizo in kartografskim prikazom prostorske razširjenosti narečnih leksemov predstavljen tudi način komentiranja narečnega gradiva v SLA.
Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega ...izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Tri obsežne slovenske postile iz 16. stoletja (Kreljeva iz leta 1567, Juričičeva iz leta 1578 in Trubarjeva iz leta 1595) so s širino zajete tematike ter z razlagalnostjo in ponazarjalnostjo, ki sta ...tipični za besedilno vrsto, ustvarile priložnost za rabo na novo zapisanega in zunaj postil nerabljenega besedja. Prispevek zarisuje obseg na novo uporabljenega besedja, povyema njegove značilnosti glede na tematsko raznolikost, besedotvorne tipe, glasoslovne poteze individualnega značaja itd., preverja pa tudi odvisnost od prevodnih predlog.
PDF
