Straipsnyje siekiama aptarti, ką apie socialinio darbo discipliną Vilniaus universitete gali pasakyti mokslo žurnalo STEPP (Socialinė teorija, empirija, politika ir praktika) raida. Pirmoje ...straipsnio dalyje pagrindžiama mokslo žurnalo ir disciplinos sąsajos tezė. Teigiama, kad žurnalo vertė yra tiesiogiai susijusi su akademinės disciplinos verte. Antroje straipsnio dalyje aptariami žurnalo vertės rodikliai. Skiriami dviejų tipų žurnalo vertės rodikliai: žurnalo turinio ir žurnalą apibūdinantys rodikliai. Trečioje straipsnio dalyje remiantis išskirtais antro tipo rodikliais yra analizuojama mokslo žurnalo STEPP raida. Gauti rezultatai leidžia teigti, kad tiek žurnalo STEPP, tiek socialinio darbo disciplinos vertės didėja.
V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinacije, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se ...raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, proučujeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugotovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znanstvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glavnih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanistiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja medicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni (covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali raziskovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile.
Cilj. U ovom radu uspoređuje se i analizira broj radova, citiranost i h-indeks kroz tri relevantna citatna izvora podataka na uzorku koji čini znanstveno-nastavno osoblje i asistenti Škole narodnog ...zdravlja „Andrija Štampar“ (ŠNZ) Medicinskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu u razdoblju od siječnja 2006. do prosinca 2016. godine. Metodologija. Uzorak čini 70 znanstvenika i asistenata koji su u navedenom razdoblju kao adresu ustanove u kojoj rade navodili ŠNZ. Analizira se njihova produktivnost kroz tri baze podataka, odnosno tri najvažnija citatna izvora, Web of Science Core Collection (WoSCC), Scopus i Google Scholar (GS), pri čemu je naglasak stavljen na sljedeće bibliometrijske pokazatelje: broj radova, citiranost i h-indeks. Izdvojeno je 20 najcitiranijih radova u sve tri citatne baze i promatraju se predmetna područja unutar svake baze u kojima su časopisi najcitiranijih radova indeksirani. Rezultati. GS očekivano indeksira najveći broj radova, ali maksimalne i minimalne vrijednosti citiranosti i h-indeksa GS-a daju približne rezultate onima u WoSCC-u i Scopusu. Medijan rezultata ukazuje na to da većina autora iz uzorka ima veću citiranost i h-indeks u GS-u. GS identificira najcitiranije radove jednako kao WoSCC i Scopus. Najcitiraniji radovi nisu iz područja javnog zdravstva jer je to područje slabijeg odjeka u biomedicini. Originalnost/vrijednost. Rad pridonosi boljem razumijevanju razlika među citatnim izvorima WoSCC, Scopus i GS kada je riječ o bibliometrijskim indikatorima kojima se evaluira znanstvena produktivnost. Rad također prikazuje znanstvenu produktivnost jedne od vodećih znanstvenih institucija u Hrvatskoj vidljivu u relevantnim bibliografskim i citatnim bazama podataka.
Web of Science, Scopus i Google Scholar najveće su, multidisciplinarno orijentirane citatne baze podataka koje, osim za pretraživanje literature, služe i kao analitički instrumentarij za vrednovanje ...znanstvenog odjeka autora i časopisa. Danas se, i to posebno u Europi, čimbenik odjeka (engl. Impact Factor) koristi ne samo kao pokazatelj kvalitete časopisa nego i kao jedan od osnovnih pokazatelja znanstvene vrijednosti autora, što često stvara probleme i dovodi do krivih zaključaka. U ovom radu prikazani su najvažniji bibliometrijski pokazatelji rada znanstvenika i kvalitete časopisa koji su dostupni u bazama podataka Web of Science, Scopus i Google Scholar.
This article considers the whole corpus of works of Rolandas Pavilionis in the context of Lithuanian philosophical discourse using the approach of sociology of science. Bibliometric means are applied ...(the measurement of the amplitude of the text, analysis of citations) to determine in quantitative terms the productivity of the philosopher, his contribution to the Lithuanian philosophy, reception of his works in Lithuania. A review is presented of the attempts of Lithuanian philosophers to interpret the philosophy of Pavilionis or to enter into polemics with it, as well as of the rising discussion, whether or not this philosopher belongs to the analytic philosophy trend. The fragmentary character of the reception of the works of this philosopher is stated here. The data presented demonstrate that Pavilionis is one of the most productive and relatively often cited philosophers in Lithuania, having written almost half of the texts of philosophy of language in Lithuania.
Cilj. Cilj je ovog rada dati prikaz razvoja bibliometrijskih usluga Središnje knjižnice FER-a od samih početaka do danas. Usporedno je dan pregled osnovnih propisa i zakona relevantnih za ...bibliometrijske postupke, kako bi se ukazalo na značajan doprinos koji knjižničari mogu dati procesu evaluiranja znanstvenog i akademskog napredovanja. Također, cilj je rada dati kritički osvrt i ukazati na određene nedostatke pravnog sustava koji kreira politiku uvjeta napredovanja u hrvatskoj akademskoj zajednici. Konačna namjera autora bila je ponuditi smjernice za transparentan, kvalitativan i neovisan sustav procjene znanstvene uspješnosti na Fakultetu elektrotehnike i računarstva Sveučilišta u Zagrebu. Pristup. U radu je dan kraći osvrt na povijest razvoja bibliometrije, s posebnim osvrtom na tehničke znanosti i zakonske propise na razini Republike Hrvatske, pa tako i Fakulteta elektrotehnike i računarstva u Zagrebu. U radu je detaljno prikazan razvoj bibliometrijskih usluga Središnje knjižnice FER-a. Rezultati. Rad prikazuje kako se uspostavom i razvojem nove usluge Središnja knjižnica FER-a etablirala na razini matične ustanove, ali i u akademskoj zajednici. Središnja knjižnica, kao mjerodavna služba Fakulteta, utkana je i u same propise Fakulteta kao obvezujući i neizostavan čimbenik procesa znanstvenog i nastavnog napredovanja. Radom se također potiče dijalog kako bi se zakonske regulative mogle unaprijediti s obzirom na određene manjkavosti na koje autori ukazuju u ovom radu. Originalnost. Pregledom širokog spektra zakonodavnih akata dan je uvid u značaj i inkorporiranost knjižnične djelatnosti u sustav znanstvenih napredovanja na temelju primjera dobre prakse, a ukazuje se na mogućnosti koje stoje pred zajednicom visokoškolskih knjižničara. U radu je na detaljan način opisana struktura djelovanja radnih tijela Fakulteta elektrotehnike i računarstva pri evaluaciji znanstvene uspješnosti znanstveno-nastavnog osoblja.
Glede bibliografske podlage je bila moja vzornica Marja Borsnik. Iz bibliografij je izpeljevala monografske zasnove o Antonu Askercu, Franu Celestinu in Ivanu Tavcarju. Sestavila je Askercevo ...bibliografijo in jo objavila v 4. zvezku Casopisa za zgodovino in narodopisje leta 1935. Do tistega casa je bila to najpopolnejsa slovenska osebna bibliografija. Pripravila si je podrobno vsebinsko-podatkovno mrezo, na podlagi katere je raziskovala pesnikovo zivljenje in delo in iz cesar je nastala obsezna monografija Askerc: Zivljenje in delo (1939). Na podoben nacin je z bibliografijo Kazalo Celestinovega objavljenega dela (str. 317-326) zasnovala tudi monografijo Fran Celestin (1951), ki je izsla kot prvi zvezek zbirke Slavisticna knjiznica. Tretji avtor, ki mu je z bibliografijo tlakovala pot, je bil Ivan Tavcar, toda napisala je le prvi del monografije o njem z naslovom Ivan Tavcar: Leposlovni ustvarjalec, I: 1863-1893 (1973, tiskano 1974); bibliografija Kronoloski pregled prve polovice Tavcarjevih leposlovno- prosvetnih spisov (1863-1893) je objavljena na koncu knjige, str. 539-548. Nekoliko drugacno metodologijo je Borsnikova izbrala (morda zaradi okoliscin) pri Stanku Majcnu in njegovih dveh knjigah Izbranega dela (1967). Kot navdusen ucenec Antona Slodnjaka in Marje Borsnikove sem se v studentskih letih 1955-1956 lotil sestavljanja svoje prve bibliografije, in sicer o pripovedniku Ivu Sorliju, ki je takrat zivel v Kranju in prebival v pritlicnem stanovanju v Arnskovi hisi v Tomsicevi ulici. Seznanila sva se in veckrat sem ga obiskal. V meni je zorela morebitna studija, razprava ali vsaj clanek o tem zanimivem sodobniku moderne in njegovem pripovednistvu. Pisatelj mi je pomagal s podatki, spomini in nepoznanimi dejstvi o svojem delu. Del bibliografije - morda bi lahko rekli objektivni del - sem oblikoval s pozornim brskanjem po Ljubljanskem zvonu, Slovanu in drugi periodiki njegovega casa. A najdragocenejsa je bila priloznost, da sem podatke preverjal pri pisatelju in ga spraseval, kje je vse objavljal in pod katerimi imeni (psevdonimi, kriptonimi). Tu se je izkazala poglavitna koristnost neposrednega stika z avtorjem in bibliografija je bila blizu temu, da zajame vse ali vsaj veliko vecino objavljenega. Pri svojih letih je imel pisatelj svez spomin, zlasti se je to pokazalo, ko sva ugotavljala, kdo vse je pisal o njegovih knjigah, tako da sem zlahka dopolnjeval rubriko Ocene pod samostojnimi publikacijami. Pri tretjem delu z naslovom Prevodi mi je blagohotno priskocil na pomoc France Dobrovoljc in zadeva je bila pripravljena za tisk in za mojo studijsko obravnavo. Pisatelj je leta 1957 praznoval 80-letnico rojstva in revija Gorenjska (urednik je bil Milos Mikeln), ki se je zelela oddolziti Sorliju kot slovenskemu pisatelju in kranjskemu obcanu, je mojo bibliografijo objavila z opombo: »Pisatelj dr. Ivo Sorli je izpolnil 19. aprila t. l. osemdeset let. Vec kot eno desetletje je prezivel v Kranju kot notar in pozneje kot upokojenec (danes zivi v Ogulinu). Nasa revija se ga ob tem visokem jubileju spominja s tem, da priobcuje bibliografijo njegovih del.« Bibliografske mreze, ki sem si jo pripravil, nisem izrabil vse do leta 2000, ko sem v Kranjskem zborniku objavil obseznejso razpravo Kratko pripovednistvo Iva Sorlija, toda celosten pogled na njegovo pripovednistvo me se caka. Literarnovedne razprave, ki temeljijo na izcrpnih bibliografskih popisih, v slovenski literarni vedi niso ravno standardne. Zgled takega pristopa je Gregor Kocijan (1983, 1988, 1996, 1999, 2012) z analizami kratke pripovedne proze. Za skoraj stoletno obdobje od 1850 do 1941 je popisal okrog 13.000 naslovov kratke proze. V prvi knjigi je bila bibliografija sklepni, pomozni del monografije, potem pa se je osamosvojila v samostojno publikacijo, ki ji je cez leta (nazadnje je med bibliografijo in sintezo minilo 13 let) sledila sinteticna obravnava. Druga polovica zadnjega bibliografsko obvladanega obdobja (1930-1941) na sintezo se caka. Izjave o kratki prozi in njene definicije, oblikovane na podlagi kompletne produkcije, so veljavnejse in verodostojnejse od predhodnih, saj se ne omejujejo le na imena t. i. vidnejsih ustvarjalcev. Enakovredna obravnava mnozice besedil pogosto razkrije skonstruirani znacaj literarnozgodovinskih oznak, ki bi zelele posameznemu modelu pripisati vodilni ali osrednji pomen. Teznja po drugacnosti je v kratki prozi stalno prisotna in doloca tudi njeno poimenovanje: precej avtorjev je namesto standardnih imen (crtica, novela, povest itd.) v podnaslov zapisalo enkratne vrstne oznake. V moderni je bil odstotek vrstno nepoimenovanih kratkih pripovedi 65 %, med vojnama pa ze 84 %. Bibliografije kratke pripovedne proze po 1945 se ni, vendar bo pot do nje preko Cobissa domnevno lazja, kot je bila v preteklih desetletjih. Upanje za njeno kvantitativno analizo vzbuja prestevalni pristop, ki ga v zvezi s sodobno kratko prozo prakticira Alenka Zbogar (2013). Bibliografske podatke s pridom izkoriscajo bibliometricne raziskave literarnovednega podrocja v okviru bibliotekarstva, vcasih pa tudi na slovenistiki (Jamborovic idr. 1999, Miran Hladnik 2000, Mocnik 2005, Dukic 2009 in 2011, Perko 2010, Maja Perinovic 2012). Novost so bibliografije, ki se pred ocmi uporabnikov sproti dopolnjujejo na spletu. Taka sta bibliografija za raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture 2011-2013, ki ga vodi Marko Juvan (projekt tudi sicer temelji na zbirkah biografskih, geografskih in bibliografskih podatkov in jih soustvarja) in 2000 naslovov obsezni Seznam digitaliziranega leposlovja (Hladnik in Simonic 2012) s povezavami na polna besedila. Vecinoma gre za besedila pri projektu Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru (2007-), ki se je ukvarjal s korigiranjem strojno prebranih besedil z dLiba, portala Internet Archive in drugih spletnih lokacij in ga je pet let zapored financiralo Ministrstvo za kulturo, vkljuceni pa so vanj tudi teksti iz drugih zbirk spletno dostopnega leposlovja: eZISS, AHLib oz. Digitalna knjiznica IMP, Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Beseda, Nova beseda itd. Stare bibliografije imamo za zdaj zgolj v obliki digitalnih posnetkov, po katerih ni mogoce iskati: Franc Simonic, Slovenska bibliografija (1550-1900), Janko Slebinger, Slovenska bibliografija za l. 1907-1912 in Niko Kuret, Slovenska knjiga: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939.
Ko se lotevamo raziskav in pisanja študij, si moramo pripraviti register, seznam, razvid o predmetu obravnave. V literarnovedni stroki proučujemo literarna in literarnovedna dela posameznih ...osebnosti, literarna obdobja, vrste literarnih del, posamezne literarne sestavine (tematsko-motivne značilnosti, strukturo literarnega dela, ubeseditvene načine, verzne oblike, sporočilnost, kompozicijske lastnosti itd.) in še marsikaj. Za raziskovanje inproučevanje potrebujemo natančen tloris, popis proučevanega predmeta. To nam omogoča bibliograŽfija, brez katere je preglednost našega dela manjša, poleg tega nas bibliografski popis opozori na prenekatero evolucijsko značilnost, na premore med literarnimi deli, spreminjanje koncepta pri nastajanju opusa, pogostost določenega pojava ipd.
Produktivnost se mjeri brojem i vrstom radova koje je neki autor objavio. Kada se uspoređuje produktivnost autora, treba
imati na umu razlike između pojedinih znanstvenih područja, polja, pa čak i ...grana znanosti. Osim navedenog, prilikom
usporedbe znanstvene produktivnosti često trebamo voditi računa o vrsti objavljenog rada, radi li se o međunarodnom
ili nacionalnom časopisu, indeksiranosti časopisa u citatnim bazama podataka, te ponekad i o tome jeli rad jednoautorski
ili višeautorski i slično. Istraživanje kvantitativnih aspekata procesa stvaranja, prijenosa i korištenja znanstvenih i drugih
ključnih informacija, predstavlja jedno od značajnijih područja u okviru informacijskih znanosti
Sve je više razumijevanja da su se znanstvena istraživanja pomaknula izvan tiskane stranice i da su tradicionalne mjere
utjecaja neadekvatne. Navodi su samo mali dio znanstvenog ekosustava i ...predstavljaju samo jednu vrstu utjecaja. Ostalim
vrstama medija poput podataka, alata, softvera, web stranica, videozapisa itd., pridaje se sve više važnosti. Ti promjenjivi
uvjeti znanstvenog okruženja kao i informacijska revolucija iznjedrili su potrebu za alternativnim metodama mjerenja
odjeka znanstvenog rada te mjerenjem interesa i filtriranjem sadržaja. Altmetrija je nastala kao odgovor na nove izazove.
Ona omogućuje kvantitativnu analizu novih pokazatelja o člancima, poput prisutnosti na društvenim mrežama, blogovima
i slično.U ovom radu dat će se osvrt na značajke koje omogućuju mjerenje i praćenje dosega i utjecaja, ali i izazove i
razloge zbog kojih je altmetrija namijenjena dopunjavanju, a ne u potpunosti zamjeni sa tradicionalnim bibliometrijskim
metodama.
PDF
