»Občutek imam, da je na posnetku ena od mojih tet in njena prijateljica. Šle smo na sprehod. Tista punčka s fjokcem (pentljo) v laseh je sigurno moja sestra, ker je imela krasne lase. Lepi spomini.« ...Deklice na fotografiji so prijateljica Milka Hrobat “Centralova”, Jolkina sestra Vilma in Jolka. Slikane so na sprehodu mimo stare šole v Sežani.»Stara šola je imela krasen vrtiček. Imeli smo visok grm, z belimi kepami, krasen. Bila je ena štirnica. Bila je tudi gospodična Tursič, ki se je pod Italijo klicala signorina Tursi. Ona je gledala, če smo čisti. Če nismo bili čisti, smo morali sezuti čevlje in nogavice in pokazati noge, roke in vrat. Tisti, ki so bili umazani, so dobili kos mila in brisačo, potem pa so se morali iti umit na tisto štirnico. Jaz, ki sem rada hodila bosa, si lahko predstavljate, kakšne podplate sem imela … (Smeje se.)«Pred šolo je bil cel drevored lip in kostanjev. »Krasno!«
Jolka se spominja, da so imeli kot otroci doma veliko igrač, bila je zelo živ otrok, kar pove z nasmehom. V letu njenega rojstva je bila zima zelo huda in čeprav Jolko poznamo kot trdoživo, je bila ...v otroških letih pogosto bolna. »Dokler nisem začela hoditi v šolo, sem imela vedno razne bronhitise in podobne težave. Ko sem vstopila v šolo, sem bila zdrava kot riba.«Fotografija je bila posneta v Trstu. »Poglejte, jaz sem bila rahitična. Noge na ‘kalonco’. Na fotografiji sem nedeljsko oblečena. Takrat so fotografi sami pobarvali fotografijo. Tale verižica je narisana. Verjetno ni bilo nobene verižice. Moja mama je iz kmetov doma, ampak je imela veliko smisla za oblačenje. Vedno je bila zelo elegantna in je tudi nas elegantno oblačila.«
