Gigantocelični arteritis (GCA) je najpogostejši primarni sistemski vaskulitis pri odraslih po 50. letu starosti v Evropi. Prizadene velike in srednje velike arterije in vnetni proces, ki zožuje ali ...popolnoma zapre svetlino žile, lahko dovede do hudih/trajnih ishemičnih zapletov kot so oslepitev, možganska kap ali miokardni infarkt. V zadnjem desetletju se je z vključitvijo slikovnih preiskav v diagnostični postopek pomembno skrajšal čas do prepoznave bolezni (t.i. zgodnji GCA). Pospešena obravnava bolnikov (ang. “fast track clinic”) je vodila v zmanjšanje pojavnosti najresnejših ishemičnih zapletov bolezni in znižanje stroškov zdravljenja. Vendar pa bolezen praviloma poteka kronično, s poslabšanji, kar skupaj s kroničnim glukokortikoidnem zdravljenjem vodi v kopičenje okvar organov in tkiv. Prav zato se intenzivno preučuje patogeneza bolezni, z možnostjo implementacije izsledkov kot so sodobne molekularno in celično usmerjene tarčne terapije. Glavni cilji našega preglednega članka so bili: a) analiza raziskav z navedenim časom trajanja od začetka simptomov do postavitve diagnoze, b) raziskava obetavnih molekularnih tarč za zdravljenje GCA in c) prepoznava klinično pomembnih celičnih podtipov. Najbolj obetavne tarčne molekule za tarčno zdravljenje so IL-6, IL-12/IL-23 in citototoksični z limfociti T povezan protein 4, medtem ko terapija z zaviralci TNF-α ni bila uspešna. Kliničnih raziskav z učinkovinami, usmerjenimi proti IL-17, še ni. V prispevku pa smo se dotaknili tudi drugih potencialnih terapevtskih tarč, vključno z molekulami, ki sodelujejujo v signalnih poteh.
PDF