Otrokovo razumevanje bolezni ali poškodbe in s tem tudi nje-govo doživljanje nujnega sprejema se spreminjata glede na njegovo starost in razvojno stopnjo mišljenja. Za ustrezno komunikacijo z njim in ...lajšanje stiske, ki jo doživlja, je izjemnega pomena poznavanje posebnosti razvojnih stopenj in njim primernih pristopov. Dojenčku ali malčku do drugega leta starosti najbolj pomagajo božanje, prepevanje in zibanje, s čimer pozornost usmerjamo stran od bolečine. Otroku med 2. in 6.–7. letom starosti, za katerega je značilen buren razvoj domišljije, pomagamo tako, da mu starosti primerno pojasnimo, kaj se dogaja, s čimer preprečimo napačne ali pretirane predstave o tem, kaj ga še čaka. Z njegovo domišljijo si lahko tudi pomagamo tako, da uporabljamo čarobne predmete ali lastnosti, ki lajšajo neprijetnost ali bolečino. Med 6.–7. in 11.–12. letom starosti otroku opišemo, kaj počnemo in kakšen je načrt ter preusmerjamo pozornost. Slednje izvedemo tako, da mu npr. omogočimo, da nam pomaga, ali ga zaposlimo z miselnimi nalogami. Po 12. letu starosti je predvsem pomembno, da upoštevamo mladostnikovo zasebnost in njegovo morebitno željo po odsotnosti staršev. V vsakem primeru, ne glede na starost, pa otroku nikoli ne skušamo prikriti, da bo poseg morda neprijeten in boleč.
Za bolnike je zdravljenje v enoti intenzivne terapije v veliki večini primerov zelo stresno obdobje, ki pomembno poseže v kakovost njihovega življenja in lahko pusti dolgotrajne posledice. Bolečine, ...strah, nespečnost, žeja, nemoč, utrujenost, zmedenost, vznemirjenost so resne težave, ki lahko pomembno vplivajo na potek in izid zdravljenja. Pogosto se pri takih bolnikih razvije še delirij, ki pomeni veliko obremenitev tako za bolnika kot za osebje, ki zanj skrbi. Delirij lahko dolgoročno negativno vpliva na bolnikove spoznavne funkcije. Medicinsko osebje nosi veliko odgovornost pri prepoznavanju in reševanju bolnikovih težav, še posebej pri bolnikih z omejenimi spoznavnimi funkcijami oziroma z omejeno sposobnostjo sporazumevanja. Poznamo različna orodja za ocenjevanje bolečine, sedacije, delirija in kakovosti spanja. V prispevku so natančneje opisani najpogosteje uporabljani validirani točkovniki za oceno bolečine, sedacije, delirija in motenj spanja. Na koncu so opisane tudi možnosti nefarmakološkega ukrepanja.
Uvod: Za oceno intenzivnosti bolečine je pogosto v uporabi številska lestvica z ocenami od 0 do 10. Ocenjevanje je lahko ustno ali pisno. Namen pregleda literature je bil povzeti njene merske ...lastnosti pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih.
Metode: Sistematično so bile pregledane podatkovne zbirke PubMed, CINAHL in Cochrane library.
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 13 raziskav. Pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih ima številska lestvica zelo dobro do odlično zanesljivost ponovnega ocenjevanja. Povezanost z vidno analogno lestvico in z lestvico za besedno ocenjevanje bolečine je zelo dobra do odlična, kar potrjuje veljavnost konstrukta. Najmanjša pomembna sprememba je dve oceni.
Zaključek: Številska lestvica je zanesljiva in veljavna za oceno bolečine, ki je posledica mišično-skeletnih okvar na udih. Ne moremo potrditi boljših merskih lastnosti ocenjevanja na ustni ali pisni način. Ocenjevanje mora slediti natančnim navodilom, posredovanim pacientu.
Operacije v področju prsnega koša spadajo med najbolj boleče operacije, kjer prepletanje operacijskega polja in dihalne poti še dodatno prispeva k nastanku in vzdrževanju bolečine po posegu. T. i. ...pooperativno bolečino je potrebno lajšati, ker povečuje tveganje za zaplete, kot so pljučne atelektaze, pljučnica, daljša hospitalizacija, kasneje pa tudi razvoj kroničnega bolečinskega sindroma. Pristop k lajšanju bolečine po operacijah v prsnem košu je tri stopenjski. Vključuje seznanitev z možnostmi za lajšanje bolečine med in po operaciji v sklopu priprave na poseg, čim pogostejšo uporabo področnih tehnik za lajšanje bolečine med operacijo ter multimodalni pristop za lajšanje bolečine v obdobju po posegu za zmanjšanje celokupne porabe opioidov. V sklopu tega so se tradicionalno uveljavljeni torakalni epiduralni analgeziji v zadnjem desetletju pridružile manj invazivne področne analgetične tehnike, kot so paravertebralni blok, blok pod mišico erector spinae, retrolaminarni blok, blok serratus anterior in interkostalni blok. K razvoju teh tehnik je prispevala predvsem uporaba ultrazvoka, vedno večja uporaba zdravil proti strjevanju krvi ter uvajanje manj invazivnih kirurških tehnik, ki zahtevajo prilagoditev vodenja anestezije v smislu uporabe čim manj invazivnih področnih analgetičnih tehnik. Učinkovito lajšanje bolečine med in po operaciji je ključno za preprečitev kroničnega bolečinskega sindroma, ki bolnikom močno poslabša kakovost življenja, zdravstvenemu sistemu pa naloži dodatne stroške zdravljenja. Pregledni članek bo prikazal trenutne možnosti za lajšanje bolečine med in po operacijah v prsnem košu s poudarkom na vrsti in mehanizmu delovanja novejših področnih analgetičnih tehnik.
Uvod: V prispevku smo na podlagi sistematičnega pregleda literature identificirali različne oblike farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja, ki lahko ženskam s primarno dismenorejo ...pomagajo zmanjšati intenziteto bolečine. Namen raziskave je bil namreč ugotoviti oblike farmakološke in nefarmakološke terapije za zmanjšanje bolečine pri primarni dismenoreji. Metode: Za iskanje literature so bile uporabljene podatkovne baze: CINAHL, Medline, ScienceDirect in Cochrane Library. Uporabljeni so bili naslednji iskalni pojmi: primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, farmakološko zdravljenje, nefarmakološko zdravljenje; v angleškem jeziku: primary dysmenorrhea, menstrual pain, pharmalogical intervention, non-pharmacological intervention. Iskanje je bilo omejeno na znanstvene revije, recenzirane publikacije, dostopne v celotnem besedilu, besedila, objavljena v angleškem jeziku v obdobju 2007–2017. Skupaj je bilo identificiranih 571 zadetkov, v končno analizo je bilo vključenih 13 raziskav, ki so ustrezale namenu raziskave. Rezultati: Analiziranih je bilo 13 raziskav, od tega pet farmakoloških in osem nefarmakoloških oblik zdravljenja. Rezultati raziskave so pokazali, da nesteroidna protivnetna zdravila ponujajo precejšnje zmanjšanje bolečine pri večini žensk s primarno dismenorejo. Ugotovitve kažejo, da vse oblike nefarmakološkega zdravljenja niso priporočljive in pri pacientkah s primarno dismenorejo ne pomagajo zmanjšati intenzitete bolečine. Diskusija in zaključek: Rezultati sistematičnega pregleda literature kažejo, da farmakološko zdravljenje učinkoviteje zmanjšuje intenziteto bolečine, saj se učinek delovanja zdravila izkaže v eni uri po zaužitju, vendar povzroča nekatere stranske učinke.
Uvod: Neustrezna obravnava bolečine pri obolelih za demenco je neposredno povezana s slabšim kognitivnim funkcioniranjem, izgubo komunikacijskih sposobnosti ter omejitvami pri izražanju bolečine. ...Namen prispevka je predstavitev znanstvenih dokazov s področja ocene bolečine pri obolelih za demenco.
Metode: Uporabljen je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, omejene na objave v angleščini, nemščini in slovenščini ter izdajo v časovnem obdobju 2007-2013. Izbor člankov je bil določen glede na naslednje kriterije: dostopnost, znanstvenost, vsebinska ustreznost in aktualnost. Podatki so bili po izboru obdelani s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati: Z vsebinsko analizo 16 znanstvenih besedil so podana temeljna izhodišča za oceno in obravnavo bolečine pri obolelih za demenco. Tako je bilo identificiranih pet vsebinskih kategorij: razlogi za bolečino, spremljajoči znaki, instrumenti za ugotavljanje bolečine, zdravstvena obravnava in vloga medicinske sestre.
Diskusija in zaključek: Priporoča se, da se ocena bolečine pri obolelih za demenco obravnava celostno v kontekstu vedenjskih motenj, funkcioniranja in življenjskih pogojev. Na podlagi izsledkov bi bilo potrebno za obolele za demenco uporabiti primeren instrumentarij, ki bo del standarda kakovostne obravnave, saj obstajajo omejitve v zvezi s preverjanjem v klinični praksi.
Izhodišče. Depresija in anksioznost sta pogosti sočasni duševni motnji s kronično bolečino. Bolniki s tema motnjama doživljajo intenzivnejšo bolečino, ki traja dlje časa. Obstajajo tudi ...socialno-kontekstualni dejavniki bolečine, kot so spremenjena socialna vloga človeka s kronično bolečino oziroma socialna izločenost.
Background. Depression, anxiety and chronic pain are frequent co-occurrent disorders. Patients with these mental disorders experience more intense pain that lasts for a longer time.
Method. ...Questionnaire with 228 variables was applied to 109 randomly chosen patients that were treated at an outpatient clinic for treatment of chronic pain of the University Clinical Centre Ljubljana from March to June 2013. 87 patients responded to the questionnaire (79.8%). Location of pain considering diagnosis was the criterion in the discriminant analysis (soft tissue disorders; headache; symptoms not elsewhere classified; back pain) and following summative scores as predictors: level of depression and anxiety (The Zung Self-Rating Depression/Anxiety Scale), evaluation of pain and perceptions of being threatened in social relations.
Results. Average age of participants was M = 52.7 years (SD 13.9), with 70.9% female, 29.1% male participants. 63% of respondents achieved clinically important level of depression and 54% clinically important level of anxiety. On univariate level, the highest level of depression and anxiety was found for back pain and the lowest for headache. No significant difference was found in evaluation of pain and perceptions of being threatened in social relations regarding location of pain. Self-evaluation of depression has, in the framework of discriminant analysis, the largest weight for prediction of differentiation between different locations of pain.
Conclusion. Different locations of pain have different connections with mood levels. The results of research on a preliminary level indicate the need to consider mental experience in the treatment of chronic pain
Izhodišče. Depresija in anksioznost sta pogosti sočasni duševni motnji s kronično bolečino. Bolniki s tema motnjama doživljajo intenzivnejšo bolečino, ki traja dlje časa. Obstajajo tudi socialno-kontekstualni dejavniki bolečine, kot so spremenjena socialna vloga človeka s kronično bolečino oziroma socialna izločenost.
Metoda. Vprašalnike z 228 spremenljivkami smo aplicirali na 109 naključno izbranih bolnikov, ki so se zdravili v Ambulanti za zdravljenje bolečine Kliničnega centra Ljubljana od marca do junija 2013. 87 bolnikov je izpolnilo vprašalnik (79,8 %). V diskriminantni analizi je bil kriterij lokacija bolečine glede na diagnozo (motnja mehkih tkiv; glavobol in živčni pleteži; nespecifični simptomi; bolezni hrbta), kot prediktorji pa seštevne vrednosti depresivnosti (Zungova samoocenjevalna lestvica depresivnosti), anksioznosti (Zungova samoocenjevalna lestvica anksioznosti), evalvacije bolečine in zaznave lastne ogroženosti v socialnih odnosih zaradi bolečine.
Rezultati. Povprečna starost udeležencev je bila 52,7 leta (SD 13,9), 70,9 % žensk in 29,1 % moških. 63 % jih je doseglo klinično pomembno raven depresivnosti in 54 % klinično pomembno raven anksioznosti. Na univariatni ravni smo ugotavljali najvišjo raven depresivnosti in anksioznosti pri lokaciji bolečine v hrbtu, najnižjo pri glavobolu. Med prediktorji diskriminantne analize ima za napoved razlikovanja med bolečinskimi lokacijami izrazito največjo težo samoocena depresivnosti. Gre za zelo visoko korelacijo (0,93). Raven depresivnosti v naturalističnem vzorcu protibolečinske ambulante najbolje napoveduje lokacijo/diagnozo bolečine. Če so udeleženci ocenjevali raven svoje depresivnosti kot visoko, so sodili v skupino z diagnozo bolečine v hrbtu. Udeleženci z diagnozo bolečine v hrbtu tudi v pomembno večjem številu še vedno prebolevajo resne stresorje iz preteklega leta kot udeleženci z drugimi lokacijami bolečine. Udeleženci z lokacijo bolečine glavobol se glede raziskovanih spremenljivk (depresivnost, anksioznost, evalvacija bolečine, zaznava lastne ogroženosti v socialnih odnosih zaradi bolečine) najbolj razlikujejo od udeležencev z drugimi tremi lokacijami bolečine; najbolj so si podobni udeleženci z lokacijo mehkih tkiv in diagnozo nespecifičnih simptomov. Udeleženci pa se glede na lokacijo bolečine niso razlikovali med seboj glede tega, kako škodljivo doživljajo bolečino in kako prizadete se počutijo zaradi bolečine v svojih socialnih odnosih.
Zaključek. Različne lokacije bolečine se na različen način povezujejo z različno ravnijo razpoloženja. V raziskovanem vzorcu je ocena ravni lastne depresivnosti ekskluzivni napovedovalec lokacije bolečine. Rezultati raziskave na preliminarni ravni kažejo potrebo po upoštevanju duševnega doživljanja pri obravnavi bolnikov s kronično bolečino
PDF
