Cilj sekundarne preventive po srčnem infarktu je zmanjšati tveganje za ponovne srčno-žilne dogodke, druge zaplete in umrljivost. Kljub medikamentni terapiji, ki so jo skozi čas priporočale smernice, ...je vedno ostajalo in še ostaja prisotno določeno preostalo srčno-žilno tveganje. Namen novejših raziskav je bil z dodatkom predvsem protitrombotičnih, hipolipemičnih ali protivnetnih zdravil brez pojavljanja pomembnih neželenih učinkov znižati to prisotno tveganje. V sklopu protitrombotičnega zdravljenja se je tako eno leto po akutnem koronarnem sindromu kot dodatek aspirinu izkazalo učinkovito podaljšano zdravljenje s tikagrelorjem ali z nizkimi odmerki rivaroksabana. Veliko novosti je tudi na področju hipolipemičnega zdravljenja, ki kot najbolj koristno zagovarja čim večje znižanje holesterola LDL. Raziskave kažejo, da so za doseganje ciljev učinkoviti ezetimib in zaviralci PCSK9. Tretja možnost učinkovitega proti-aterosklerotičnega zdravljenja so protivnetna zdravila, ki pa se še niso prebila v klinično prakso. Pri bolnikih po srčnem infarktu s sočasno sladkorno boleznijo dodaten ukrep v izboljšanju srčno-žilne napovedi izida omogoča uporaba agonistov receptorjev GLP-1 (angl. glucagon-like polypeptide-1) in zaviralcev SGLT2 (angl. sodium-glucose co-transporter 2). Če bolniki izpolnjujejo merila za uvedbo novih terapevtskih možnosti, je poleg zdravega življenjskega sloga smiselno čim bolj optimizirati medikamentno zdravljenje, saj lahko ob tem pričakujemo nadaljnje znižanje preostalega srčno-žilnega tveganja in s tem izboljšanje kakovosti življenja po srčnem infarktu.
Avtosomno recesivna policistična bolezen ledvic je genetska bolezen, ki jo uvrščamo v skupino ciliopatij. Vzrok je mutacija v genu PKHD1, ki kodira membransko beljakovino fibrocistin ali poliduktin, ...pomembno za normalno delovanje cilij. Okvara cilij primarno vodi v prizadetost ledvic in hepatobiliarnega trakta. Klinična slika je odvisna od starosti ob pojavu bolezni ter od prevladovanja jetrne ali ledvične bolezni. Specifičnega zdravljenja ne poznamo, zato bolezen zdravimo zgolj simpto-matsko. Bolniki, pri katerih pride do končne ledvične odpovedi, potrebujejo nadomestno zdravljenje.
Lipoprotein a lipoprotein mali a, Lp (a) je poznan in dobro raziskan dejavnik tveganja za aterosklerotične srčno-žilne bolezni. Lp (a) se s svojimi protrombogenimi in proaterogenimi lastnostmi ...pomembno vpleta v patogenezo ateroskleroze. Povišane koncentracije Lp (a) so se – neodvisno od ostalih dejavnikov tveganja – izkazale kot neodvisni napovedni dejavnik za miokardni infarkt oz. ishemično bolezen srca ter možgansko kap. Degenerativna aortna stenoza je najpogostejša bolezen zaklopk, povezana s podobnimi dejavniki tveganja kot ishemična bolezen srca. Povišane vrednosti Lp (a) igrajo pomembno vlogo tudi pri nastanku in napredovanju degenerativne aortne stenoze, saj Lp (a) sodeluje v procesu kalcificiranja zaklopke, ki je eden pomembnejših dejavnikov za razvoj bolezni. Patofiziološka vloga Lp (a) v nastanku degenerativne aortne stenoze pa se zrcali tudi v opazovalnih in genetskih raziskavah, v katerih so ugotovili, da so povišane vrednosti Lp (a) povezane z višjim tveganjem za stenozo aortne zaklopke. Nekoliko manj pa je jasna vloga hiperlipoproteinemije a pri razvoju srčnega popuščanja. Med polimorfizmi Lp (a) sta dva povezana z razvojem srčnega popuščanja (rs3798220 in rs10455872). Povečini je srčno popuščanje pri populaciji s povišanimi vrednostmi Lp (a) posledica miokardnega infarkta oz. ishemične bolezni srca ter degenerativne aortne stenoze. Kljub temu pa je polimorfizem rs3798220 povezan z višjo pojavnostjo srčnega popuščanja, ki ni posledica ishemične bolezni srca ali aortne stenoze. V preglednem članku predstavljamo patofiziološki in klinični pomen hiperlipoproteinemije a pri ishemični bolezni srca, degenerativni aortni stenozi ter srčnem popuščanju, vključno z razpravljanjem.
Samostojna vožnja avtomobila posamezniku omogoča neodvisnost in dejavno vključenost v družbo. Predstavlja kompleksno dejavnost, ki zahteva uporabo kognitivnih, senzoričnih in motoričnih sposobnosti ...voznika. Naraščajoči delež starejših v Sloveniji, tako kot v ostalih delih razvitega sveta, pomeni, da se bo v bližnji prihodnosti pomembno povečalo tudi število oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi, najpogostejši med njimi sta Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen. Čeprav starejši povzročijo razmeroma malo prometnih nezgod, se to najverjetneje povezuje s pogostostjo njihove udeležbe v prometu. Upoštevajoč število prevoženih kilometrov so starejši ena od starostnih skupin, ki povzroči največ prometnih nesreč. Pri bolnikih z napredovalo demenco pa so sposobnosti vožnje še dodatno poslabšane, učinkovitost strategij kompenzacije vožnje (npr. izogibanje vožnji ponoči in vožnji po avtocesti) pa vprašljiva. Raziskave o vozniški uspešnosti posameznikov v začetni fazi demence niso povsem enoznačne, zato se o vozniški sposobnosti ne smemo odločati le na osnovi diagnoze. Potrebna je individualna skrbna analiza kliničnega stanja in dodatnih podatkov, dobljenih z nevropsihološkimi testi in preizkusno vožnjo. Ključno je upoštevanje posebnosti nevroloških in drugih okvar pri posameznih boleznih ter možnosti kompenzacije okrnjenih sposobnosti. Glede na široko paleto dejavnikov, ki vplivajo na oceno vozniške zmožnosti, enoznačnega priporočila o vozniški zmožnosti ob postavitvi diagnoze demenca ali parkinsonizem ni moč podati.
Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen možganov, ki se kaže z motoričnimi in nemotoričnimi znaki. Med motorične znake prištevamo tremor, rigidnost in bradikinezijo, med nemotoričnimi ...pa je najpogostejši kognitivni upad.
Rezultati longitudinalnih raziskav kažejo, da pri 80 % bolnikov kognitivni upad napreduje do demence (PBD). Vpliv PBD na življenje je velik. Če kognitivni upad prepoznamo dovolj zgodaj, lahko simptome PBD olajšamo in s tem izboljšamo kakovost posameznikovega življenja.
V preglednem članku se bomo dotaknili najpogostejših vzrokov za nastanek kognitivnega upada, vpliva dednosti in prikazali značilno klinično sliko. Za prepoznavo kognitivnega upada uporabljamo kognitivne teste, npr. Montrealsko lestvico ocenjevanja spoznavnih sposobnosti (MoCA), Baterijo testov frontalnih funkcij (FAB), Kratek poskus spoznavnih sposobnosti (KPSS) in test Testiraj svoj spomin (TSS). Na koncu članka bomo prikazali možnosti simptomatskega zdravljenja z zdravili, ki jih imamo na voljo, ter z zdravili in postopki, ki so še v fazi razvoja.
Prevalenci sladkorne bolezni in demence v zadnjih letih naraščata, bolezni pa si delita številne dejavnike tveganja, kot so hipertenzija, dislipidemija, čezmerna telesna teža, nezdrava prehrana in ...telesna neaktivnost. Pomanjkanje glikemičnega nadzora se povezuje z višjim tveganjem za kognitivni upad, mikrožilni in makrožilni zapleti sladkorne bolezni pa z višjim tveganjem za razvoj demence. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo oškodovane različne kognitivne domene. Posebej izrazite so težave na področju spomina in izvršilnih funkcij. Tovrstne težave lahko vplivajo na potek sladkorne bolezni, posameznikove možnosti uvida v lastno bolezen in sposobnosti sledenja režimu zdravljenja. Kognitivne motnje pri bolnikih s sladkorno boleznijo se povezujejo s slabšim znanjem in slabšo skrbjo za lastno bolezen, pogostejšimi napakami pri spremljanju krvne glukoze in odmerjanju inzulinskih injekcij, pogosteje zamujenimi zdravstvenimi pregledi in večjim številom epizod hipoglikemije ter srčnožilnih zapletov. Pomembno je, da pri bolnikih s sladkorno boleznijo prepoznamo kognitivne težave in jih upoštevamo pri načrtovanju zdravljenja; opredelitvi tarčnih vrednosti, edukaciji, izbiri farmakoloških in nefarmakoloških načinov zdravljenja ter nudenju podpore bolnikom in njihovim svojcem oziroma skrbnikom. Pomembni so individualni pristop, postopno uvajanje sprememb in čim bolj enostaven protokol zdravljenja (npr. uporaba zdravil s podaljšanim učinkom, uporaba razdelilcev zdravil), ki upoštevajo tudi socialno situacijo posameznika.
Koprivnica je v otroškem obdobju pogosta bolezen, za katero je značilno pojavljanje prehodnih srbečih koprivk, ki jih lahko spremlja angioedem. V večini primerov se koprivke nehajo pojavljati v nekaj ...dneh ali tednih, občasno pa koprivnica traja dlje. Če vztraja večino dni v tednu vsaj šest tednov, gre za kronično koprivnico. Kronično koprivnico razdelimo na dva glavna tipa, in sicer na kronično inducibilno koprivnico, pri kateri specifičen sprožilni dejavnik poznamo, in na kronično spontano koprivnico, pri kateri sprožilni dejavnik ni znan. Eden izmed mehanizmov pri kronični spontani koprivnici je avtoreaktivnost, pri kateri so prisotna avtoprotitelesa, največkrat usmerjena proti visokoafinitetnemu receptorju IgE in redkeje proti lastnim imunoglobulinom tipa IgE. Koprivnica se lahko pojavi tudi v sklopu nekaterih drugih bolezni, kot so maku-lopapulozna kožna mastocitoza, angioedem, posredovan z bradikininom, urtikarijski vaskulitis, sistemska mastocitoza in nekateri avtoinflamatorni sindromi. Ta stanja zaradi redkosti pogosto pozno prepoznamo, v primeru zamude pri zdravljenju pa lahko pride do nepopravljive okvare (npr. okvara ledvic pri urtikarijskem vaskulitisu). Nekatere bolezni s pridruženo kronično koprivnico lahko zdravimo usmerjeno, npr. avtoinflamatorne bolezni z blokado interlevkina 1. Kronično spontano koprivnico zdravimo z antihistaminiki, ki jim v primeru nezadostne učinkovitosti kljub povišanemu odmerku lahko dodamo omalizumab. V primeru rezistentne kronične koprivnice lahko dodamo še druga imunosupresivna zdravila.
Zdravstvena pismenost in sladkorna bolezen Skok, Ines; Štemberger Kolnik, Tamara; Babnik, Katarina
Obzornik zdravstvene nege,
03/2019, Letnik:
53, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Uvod: Sladkorna bolezen zahteva od pacienta učinkovito samooskrbo, h kateri pripomore tudi zdravstvena pismenost. V skladu s tem je bil cilj raziskave na vzorcu pacientov s sladkorno boleznijo ...ugotoviti, kakšna je stopnja splošne in specifične zdravstvene pismenosti.Metode: Izvedena je bila študija primera, v katero je bilo vključenih 36 pacientov s sladkorno boleznijo. Instrumenta za zbiranje podatkov sta bila vprašalnik za oceno splošne zdravstvene pismenosti ter vprašalnik za oceno specifične zdravstvene pismenosti. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike (frekvence, aritmetične sredine, standardne deviacije). Za vprašalnik splošne zdravstvene pismenosti smo izračunali zanesljivost (Cronbach alpha = 0,94) in analizirali dimenzionalno strukturo (faktorska analiza).Rezultati: Na področju splošne zdravstvene pismenosti so udeleženci dosegli najnižji rezultat pri preprečevanju bolezni (x = 2,89, s = 0,85), najvišji pa pri promociji zdravja (x = 3,13, s = 0,79). Osebe, ki so sodelovale v raziskavi, izkazujejo visoko specifično zdravstveno pismenost, saj so bili njihovi odgovori na večino vprašanj vprašalnika o specifični zdravstveni pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo v povprečju 82 % pravilni.Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave potrjujejo ustrezno stopnjo specifične zdravstvene pismenosti na področju sladkorne bolezni pri skupini pacientov, zajetih v raziskavo. Nekoliko slabša je njihova splošna zdravstvena pismenost na področju preprečevanja bolezni in zagotavljanja zdravega življenjskega sloga.
In patients with coronary heart disease anxiety is often overlooked. Symptoms of anxiety are often similar to coronary heart disease symptoms. The prevalence of anxiety in general population and ...coronary heart disease patients is very high. While the underlying pathophysiology of the connection remains unclear, anxiety lowers the quality of life and is a factor for a higher risk of morbidity and mortality due to coronary heart disease.
PDF
