Uvod: Jezikovne prepreke ob stiku s tujegovorečim pacientom močno vplivajo na kakovost zdravstvene nege, saj onemogočajo učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Ne glede na ...spol, narodnost, raso, etnično poreklo, versko pripadnost ali drugo osebno okoliščino imajo pacienti pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre soočajo z jezikovnimi preprekami pri zdravstveni negi tujegovorečih pacientov. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji (n = 5). Vzorec je bil namenski. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda konvencionalne vsebinske analize besedila. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize so bile oblikovane tri kategorije proučevanega fenomena: (1) Stik s tujegovorečim pacientom; (2) Soočanje s tujegovorečim pacientom; (3) Reševanje težav v komunikaciji s tujegovorečim pacientom. Soočanje s tujegovorečimi pacienti udeležencem v raziskavi predstavlja stisko, vendar ohranjajo empatičen odnos in se zavedajo nevarnosti, ki jih jezikovne prepreke predstavljajo za pacientovo varnost. Diskusija in zaključek: Udeleženci v raziskavi opozarjajo, da jezikovne prepreke lahko predstavljajo večja tveganja na področju zagotavljanja pacientove varnosti. Obravnavano področje je v slovenskem prostoru slabše raziskano, zato bi bilo treba proučiti različne dimenzije tako jezikovnih kot tudi kulturnih preprek ter sistemsko urediti področje zdravstvene obravnave tujegovorečih pacientov. To bi pomembno prispevalo k vzpostavitvi uspešne komunikacije ter varni in kakovostni zdravstveni negi.
Izhodišče: Gripa je sezonska virusna bolezen dihal, ki se pojavlja v zimskih mesecih. Povzročajo jo virusi influence tipa A in B. Izbruhi gripe v bolnišnicah so posebno neugodni, saj zboli ranljiva ...populacija. Pojavijo se številni zapleti, podaljša se bolnišnično zdravljenje, poveča se umrljivost. Hkrati lahko zbolijo tudi zdravstveni delavci (ZD). Zaradi njihovega absentizma se pojavijo težave pri organizaciji dela.Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno preiskavo izbruha gripe v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ), ki smo ga zaznali v januarju 2017. Kot primer izbruha je bil opredeljen vsak bolnik ali zaposleni (ZD) v SBJ, ki je od 01. 01. 2017 do 16. 02. 2017 imel simptome gripi podobne bolezni (temperaturo nad 37,7 °C s kašljanjem ali bolečinami v žrelu), v brisu nosno-žrelnega prostora potrjen virus influence A ali B ali epidemiološko povezavo s potrjenimi primeri (hospitalizacija v isti sobi) ter odsotnosti ostalih vzrokov za okužbo. Primer smo opredelili kot bolnišničen pri osebah, ki so bile v bolnišnico sprejete zaradi drugih vzrokov in pri katerih so se simptomi in znaki v dihalih razvili kasneje kot 72 ur po sprejemu. Obolele zdravstvene delavce smo spraševali o demografskih podatkih, predhodnem cepljenju proti gripi in o subjektivni oceni poteka bolezni.Rezultati: Med 250 izpostavljenimi je zbolelo 117 oseb (46,8 %). Primeri obolelih so se najprej začeli kopičiti na internem oddelku, sledil je kirurški in negovalni oddelek SBJ. Največ zbolelih je bilo starejših od 65 let. Pri 74 zbolelih bolnikih in zaposlenih, ki so ustrezali definiciji primera v izbruhu, smo odvzeli brise nosno-žrelnega prostora. V 68 (87 %) vzorcih smo dokazali influenco A (87 %) ali B (13 %). Ostalih 49 zbolelih, ki niso bili laboratorijsko potrjeni, so zadostili merilu epidemiološke povezanosti. Ob pregledu dokumentacije 13 umrlih bolnikov smo ugotovili, da je bila pri vseh ena od diagnoz gripa, pri 4 od njih tudi navedena kot neposredni vzrok smrti. 6 umrlih bolnikov je prebolevalo pljučnico, ki je sledila gripi. 45 zbolelih je prejelo oseltamivir, 61 hospitaliziranih oseb in ZD pa je jemalo oseltamivir kot kemoprofilakso. Izbruh gripe je neugodno vplival na načrtovano delo kirurškega oddelka – zaradi izbruha so v bolnišnici zmanjšali število elektivnih operacij, del kirurških postelj pa so namenili preobremenjenemu internističnemu oddelku.Zaključek: V zgodnji fazi izbruha gripe v bolnišnici je potrebna visoka stopnja upoštevanja preventivnih ukrepov. K zbolevanju bolnikov namreč prispevajo predhodne bolezni in slabo zdravstveno stanje, težave pri zagotavljanju izolacije, neupoštevanje priporočil za osebno higieno, necepljenost proti gripi in slaba odzivnost imunskega sistema starejših bolnikov na cepljenje.
Uvod: Človeško dostojanstvo je neodtujljiva pravica vsakega posameznika, njegovo ohranjanje pa temeljna naloga zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se med ...hospitalizacijo pacientom zagotavlja dostojanstvo ter kako to dojemajo zaposleni v zdravstvu. Metode: Raziskava temelji na eksplorativni kvantitativni raziskovalni metodi. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 267 priložnostno izbranih zdravstvenih delavcev iz petih slovenskih splošnih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani z bivariatno in multivariatno analizo. Rezultati: Splošno mnenje anketirancev o sodelavcih in njihovem zagotavljanju zasebnosti je dobro (x = 3,79, s = 0,70). Dojemanje dostojanstva se lahko pojasni v 52,18 % z osebno odgovornostjo zaposlenih (23,82 %), informiranostjo pacientov (16,62 %) in pacientovim sodelovanjem pri odločitvah (11,74 %). Poklicne skupine imajo različno stališče do informiranosti pacientov (F = 5,44, p = 0,001). Med vključenimi bolnišnicami so razlike v izvajanju aktivnosti: zapiranje vrat bolniške sobe (F = 9,07, p < 0,001), uporaba paravana ali zavese (F = 25,65, p < 0,001), nameščanje opozorila na vrata bolniške sobe (F = 28,16, p < 0,001) ter obveščanje pacientov o tem, kaj se bo dogajalo med intervencijami (F = 5,91, p = 0,001), aktivnosti pogosteje izvajajo zaposleni v zdravstveni negi s srednješolsko izobrazbo. Diskusija in zaključek: Med hospitalizacijo se dostojanstvo pacientom ne zagotavlja popolnoma, zato bodo rezultati lahko uporabni za načrtovanje izboljšanja strokovnega znanja, razumevanja področja dostojanstva ter infrastrukturnih in materialnih pogojev.
Uvod: Pravice bolnih otrok imajo v modernih družbah status samostojnih pravic, ki jih je potrebno upoštevati in ustrezno varovati. Odvisne so od razvitosti družbe in zmogljivosti zdravstvenega ...sistema in bi jih morali poznati zdravstveni delavci, starši, skrbniki in otroci. Namen raziskave je bila primerjava poznavanja pravic otrok v bolnišnici med starši hospitaliziranih otrok in medicinskimi sestrami.
Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna metoda raziskovanja, podatki so bili zbrani z strukturiranim vprašalnikom na vzorcu staršev hospitaliziranih otrok (n = 49) in medicinskih sester (n = 60). Vprašalnik je bil predhodno testiran. Za analizo zbranih podatkov smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko ter bivariatno analizo (test hi-kvadrat, t-test).
Rezultati: Raziskava pokaže statistično značilne razlike med starši in medicinskimi sestrami v stopnji seznanjenosti s pravicami bolnih otrok, ki temeljijo na Listini Evropskega združenja za pravice otrok v bolnišnicah (t = 5,828, p < 0,001).
Diskusija in zaključek: Poznavanje pravic otrok v bolnišnici je višje pri medicinskih sestrah kot pri starših hospitaliziranih otrok. Razlike so največje glede poznavanja načina komunikacije medicinskih sester s starši, glede razporeditve otrok na oddelke in ustvarjanja pogojev za igro ter izobraževanje v času bivanja v bolnišnici in glede pogojev sprejema v bolnišnico. Med obema skupinama ni razlik v oceni tega, v kolikšni meri se pravice otrok, ki temeljijo na Listini Evropskega združenja za pravice otrok v bolnišnicah, spoštujejo, obe skupini ocenjujeta, da je stopnja spoštovanja pravic dokaj visoka.
Prikazani so rezultati desetletnega dela komisije za kakovost (KZK) na Golniku. Člani KZK niso bili formalno izobraženi za področje vodenja kakovosti. Zato so bila začetna pričakovanja o vlogi KZK ...pri reševanju sistemskih problemov kakovosti neupravičena. Izkazalo pa se je, da je bila večpoklicna zasnovanost KZK koristna pri razkrivanju ter razreševanju pomanjkljivosti, od katerih bi vsaj nekatere lahko vodile do neugodnih dogodkov. Lahko zaključimo, da je bilo delovanje KZK strokovno koristno in verjetno tudi ekonomsko upravičeno.
Results of 10 years activities of hospital committee for quality were analyzed. Original expectations for the role of committee in solving general quality problems were too optimistic. On the other side due to multidisciplinary nature of committee members results of their endeavors were promising as some of them could even prevent serious medical events. On the whole it could be concluded, that activities of the committee were beneficial with probable positive cost/benefit ratios.
Za zagotovitev učinkovitega poslovanja bolnišnice se je smiselno usmeriti na tista področja, kjer lahko s spremembami pričakujemo največje učinke na poslovanje. Ker predstavljajo stroški dela več kot ...polovico vseh stroškov bolnišnice, je smiselno, da uvedemo sistem evidentiranja efektivnega dela. Na ta način stroški dela ne bodo odražali časa, ki ga posameznik preživi na delovnem mestu v bolnišnici, ampak dejansko delo. Uvedba takšnega sistema poteka v dveh korakih. V prvem koraku moramo ugotoviti oziroma določiti nabor nalog, ki jih opravljajo zaposleni v bolnišnici, v drugem koraku izračunati letno obveznost zaposlenih, nato pa oblikovati je potrebno normative, ki vsebujejo informacije o tem, koliko časa potrebujemo za izvedbo posameznih nalog ob upoštevanju intenzivnosti umskega dela. Dejstvo, da je delo v bolnišnicah pretežno umsko, močno otežuje opredelitev sistema evidentiranja efektivnega dela. Izvajalci osnovnega poslanstva vsake bolnišnice so namreč v večini raznolika in visoko izobražena delovna sila, ki jo imenujemo umski delavci. Zato je nujno, da sistem sloni na normativih, ki upoštevajo značilnosti umskega dela. Pri oblikovanju sistema evidentiranja efektivnega dela v bolnišnici, ki ga predstavljamo v prispevku, izhajamo iz znane metodologije merjenja umskega dela, ki jo prikazujemo na primeru zdravljenja zunajbolnišnične pljučnice.
In order to ensure efficient business operations at a hospital, it is sensible to focus on areas where the effects of changes can be the most visible. Since the cost of labour accounts for more than half of the total hospital costs, introducing a system of quantifying and monitoring knowledge work seems reasonable. Under this system, the costs of labour would not reflect time spent at the workplace, but would become the reflection of actual work. Two steps are necessary for the introduction of such a system. For the first step, it is necessary to establish or determine a set of tasks that compose an employee's job at a hospital, while the second step comprises of calculating the same employee's annual work obligation. Standards for human resources must be established that would contain both information on the time necessary to perform a specific task and the corresponding intensity of knowledge work necessary for each task. Defining a system for quantifying and monitoring such work is made more difficult by the very fact that knowledge work is predominant in a hospital. The providers of the basic mission in any hospital are largely a diverse and highly educated workforce we refer to as knowledge workers. Therefore it is necessary that this system depends on standards of human resources that reflect the characteristics of knowledge work. The design of the system for quantifying and monitoring the effectiveness of work in a hospital setting, presented in this article, was derived from a known framework for quantification of knowledge work. We presented our methodology on a case of treating community-acquired pneumonia.
Rumeno-bela stavba nasproti poslopja RTV Slovenija, na Komenskega ulici 4, ima na pročelju dve spominski tabli. Na prvi piše: V tem sanatoriju so se v času NOB zdravili leta 1941 prvi ranjeni ...partizani. Podpisani so borci 1. rajona. Pred vhodnimi vrati sta na ogled spominsko obeležje s štirimi medicinci z nosili na ramah in tabla s seznamom umrlih zdravnikov in medicincev med letoma 1941 in 1945. V zgradbi sedaj delujejo odvetniške pisarne in zavarovanica Grawe, d.d.
Skupina rekonvalescentov v vojaški bolnici na Dunaju. Martin Gosenca (stoji) je to fotografijo (razglednico) naslovil na svojega sina Martina, čeprav je namenjena vsem družinskim članom. Razglednica ...je bila odposlana 8. oktobra 1915.Na drugi strani razglednice:Dragi mili Tinek. Prosim te (?) piši akoste zdravi i ako vam ni kaj škode zatu me ni zaprestat tako me srce boli jam zmerem odvas jačo prit damuh a neznam kuko dogo bom mogel iše čakat tukaj mene iše jako boli nebi mogel nič delat undej bulj (?) da sem tukaj a preveč (?) dug cajt zavas za Jožeka in am soldate čo mojih poslo(?)ali (?) nesti šrčno vas pozdrav(?) vsih skup vaš nesrečni oče. (?) zbogom bodite pridni pa mamo poslušajte nekarte je jadit molite zame valje mi piši zbogomopomba – (?) manjkajoče besede oz. deli besedFotografijo je prispeval Jože Gosenca.
Na hrbtni strani razglednice piše Rudeči križ v Litiji, 1915. Podružnica Rdečega križa za okraj Litija je bila ustanovljena 10. avgusta 1914. Razglednico je prispeval Jožef Erjavec.
PDF
