Na reprezentativnem vzorcu 243 uporabnikov storitev zaposlitvene rehabilitacije iz celotne Slovenije smo z anketnim vprašalnikom preučevali pomembnost invalidnosti pri načrtovanju in razvoju kariere ...invalidov. Analizirali smo povezave med invalidnostjo in demografskimi značilnostmi, poklicnimi izbirami in ovirami za zaposlovanje. Večina udeležencev je izrazila željo po zaposlitvi v poklicih za preprosta dela, čeprav je največ sodelujočih pridobilo IV. ali V. stopnjo izobrazbe. Pri izbiri poklica so jih večinoma vodili lasten interes in tudi zdravstvene težave, a je veliko udeležencev raziskave v obdobju brezposelnosti poklicno izbiro večkrat spremenilo, za kar so se kot najpomembnejši razlog izkazale zdravstvene težave in odnos delodajalcev do invalidnosti. Invalidnost je bila prepoznana kot glavna oziroma najpogostejša ovira pri izbiri poklicnih ciljev, iskanju zaposlitve in razvoju kariere. Z raziskavo smo pritrdili dosedanjim ugotovitvam in teoretičnim predpostavkam, da je invalidnost osrednjega pomena pri načrtovanju kariere invalidov, in poudarili pomen ustreznega načrtovanja kariere za uspešno reševanje zaposlitvene problematike.
Kot ukrep Aktivne politike zaposlovanja se je v Sloveniji v letu 2014 začela izvajati shema Jamstvo za mlade, ki jo je Evropska komisija oblikovala za spodbujanje zaposlovanja mladih v državah ...članicah Evropske unije. S sprejetjem sheme Jamstvo za mlade Slovenija jamči, da bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let v štirih mesecih po prijavi med brezposelne osebe pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali drugo usposabljanje, povezano s potrebami delodajalcev. Shema je v obdobju 2014–2015 združevala 36 ukrepov, katerih cilj je bil izboljšati zaposljivost mladih ter jih aktivirati na trgu dela. V prispevku se posvečam analizi uspešnosti sheme v prvem izvedbenem načrtu v obdobju 2014–2015. Na podlagi rezultatov ugotavljam, da shema ni izpolnila ciljev in pričakovanj ter tako ni bistveno pripomogla k izboljšanju stanja brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Mesta kot ključ do preživetja? EGEDY, Tamás; UZZOLI, Annamária
Urbani izziv,
12/2016, Letnik:
27, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Avtorja v članku obravnavata prostorsko razsežnost neenakosti v zdravju na Madžarskem na podlagi povezave med brezposelnostjo in pričakovano življenjsko dobo na državni ravni ter vse do ravni ...mikroregij in naselij, pri čemer je poseben poudarek na mestih. Poudarjata povezavo med brezposelnostjo in povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu na podlagi regionalnih statističnih podatkovnih baz, poleg tega predstavita tudi ugotovitve kvantitativnih vprašalnikov (𝑛 = 545) in kvalitativnih poglobljenih intervjujev (𝑛 = 26). Na tej podlagi obravnavata vpliv gospodarske krize na prebivalstvo večjih madžarskih mest. Povezava med brezposelnostjo in pričakovano življenjsko dobo se v času krize poveča. Izsledki avtorjev kažejo, da sta položaj na trgu dela in raven prihodkov pomembna z vidika zdravja, raven in rast obstoječih družbenih in zdravstvenih neenakosti pa povečata tudi vpliv gospodarske krize na zdravje ljudi. Na Madžarskem neposredni vplivi gospodarske krize na neenakosti v zdravju še povečujejo regionalne razlike. Mesta lahko uravnovesijo neugodne vplive krize na zdravje in uspešno prispevajo k zniževanju neenakosti v zdravju.
V članku se avtor sprašuje o dejavnikih, ki vplivajo na motiviranost brezposelnih za izobraževanje in učenje. Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, ali je motivacija brezposelnih predvsem odraz ...individualnih manifestacij socialnih pritiskov, ki posameznika "silijo" v izobraževanje oz. ga ad njega odvračajo, ali pa je motivacija odvisna predvsem ad lastnih motivov, potreb in pričakovanj brezposelnih. Rezultati so pokazali, da so za motivacijo za izobraževanje pri obravnavani skupini brezposelnih najpomembnejše spodbude s strani referenčnih skupin in samoučinkovitost. Socialne norme so dejavnik, ki vpliva na izobraževalne namere anketirancev, in so povezane z ekonomskimi možnostmi, ki jih nudijo njihove pomembne referenčne skupine, zadevajo pa tudi spodbujanje k doseganju višjih stopenj izobrazbe. Samoučinkovitost ima vpliv predvsem na zastavljanje dolgoročnih izobraževalnih ciljev (aspiracij), povezana pa je tudi z učnim odnosom brezposelnih do učenja (notranja oz. zunanja motivacija).
Še zmeraj je velik del odrasle generacije prepričan, da nekoč pridobljeno znanje zadošča za preživetje. S takšnim prepričanjem so se mnogi znašli med brezposelnimi. Da bi brezposelne spodbudili k ...spoznanju, da lahko težave rešijo le z vseživljenjskim izobraževanjem, smo razvili motivacijsko-izobraževalni program Če hočem, sem lahko aktiven. Cilj programa je vplivati na udeležence, da se s soočijo s svojo brezposelnostjo in sami začno razreševati težave.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Pilonov komentar: Moški tipi: brezposelni na tržaškem tlaku (med njimi tudi Kraševci).- All metadata published by Europeana are ...available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
V članku so prikazane osnovne značilnosti deindustrializacije v industrijsko visoko razvitih državah in poskus ovrednotenja tega procesa v Mariboru konec 80-tih let.
PDF
