Članek pokaže na formalno in tematsko sorodnost med Avguštinovimi Samogovori in Izpovedmi. Prvo od teh del, ki je je ostalo nedokončano, je nastalo neposredno po spreobrnjenju (386), drugo pa okrog ...15 let kasneje (400). Obe deli sta v obliki dialoga, vendar obakrat zelo svojskega. V prvem se dialog dogaja znotraj ene osebe, v drugem sogovornik navidez molči, vendar v resnici govori na zelo nenavaden način. Obe deli obravnavata osrednjo temo Avguštinove teologije, to je spoznavanje Boga in sebe, kar se tudi razvije v dvojnem razumevanju pojma confessio, »izpoved« (namreč izpoved grehov in hvale). Slednjič ponudimo hipotezo, da bi bil lahko eden od možnih namenov Izpovedi nadaljevanje odgovorov na vprašanja iz Samogovorov, ki so ostala še neodgovorjena.
Razprava obravnava podobo zgodnjih obdobij rimske zgodovine pri nekaterih zgodnjih latinsko pišočih krščanskih apologetih. Čeprav sta zgodnjo rimsko zgodovino kolikor toliko sistematično v ...apologetskem slovstvu obravnavala šele Avguštin in Orozij, so se že zgodnji apologeti posvečali nekaterim njenim značilnim temam. V razpravo vključena besedila nekako obvladuje negativni pogled na začetke Rima, kar še posebej velja za Oktavija Minucija Feliksa. Po drugi strani pa je moč prav tako najti številne zglede pozitivne uporabe (predvsem) dogodkov in likov iz časa republike. Zgodnji krščanski teologi so rimske pionirje občudovali zaradi njihove krepostnosti in moralne strogosti in hkrati vlekli vzporednice med njimi in krščanskimi mučenci. Sočasno so jim primeri pravnih in kultnih sprememb, do katerih je prihajalo že v prvih stoletjih Rima, omogočali lažje soočanje z nekaterimi ključnimi očitki poganske okolice. Zato v izročilu afriških apologetov koreninita tako Avguštinovo v glavnem pozitivno kot Orozijevo v glavnem negativno ovrednotenje obdobja rimskega kraljestva in republike.
Odlomek prinaša prevod prvih sedmih poglavij Laktancijevega spisa Smrti preganjalcev (De mortibus persecutorum), ki po prologu predstavi prvih pet preganjalcev krščanstva in kazni za njihovo početje. ...Sklene se z uvodnim poglavjem, posvečenim Dioklecijanu.
The paper addresses the writings of St Augustine of Hippo, thus marking the 1600th anniversary of the anti-Donatist synod held in Carthage and the start of Augustine’s anti-Pelagian argument in 411 ...AD. The focus is on two orations (Sermo 272 and 227), translated into Slovenian for the first time, which explain the significance of the Eucharist as a mystery of God’s unity and a sacrament of salvation. The contextualisation of their historical and theological backgrounds sheds light on the Donatist and Pelagian controversies, as well as on their implications for Augustine’s thought on the Eucharist from the ecclesiastic and soteriological perspectives. The basic concepts of his sacramental doctrine are defined by the descriptive method. The paper thus concisely confirms the impact of individual controversies on the development of Augustine’s theology, which has exercised a decisive influence on the history of dogmas and practices up to the present.
Sveti Hieronim, eden izmed štirih cerkvenih očetov, je bil zaradi šolanja pri Donatu zelo dobro podkovan v latinski književnosti. Znanje je s pridom uporabljal pri lastnem literarnem snovanju, ki pa ...je bilo posvečeno krščanstvu. V sanjah ga je preganjal očitek, da ni Kristusov (kar bi kot menih moral biti), temveč Ciceronov. Latinski avtorji so mu bili namreč tako prirasli k srcu, zaradi intenzivnega ukvarjanja z njimi postali že kar del njega, da se jim ni mogel več odpovedati. Kakor vsa njegova dela so tudi pisma prepredena s citati in aluzijami na te t.i. poganske avtorje. Pri preučevanju teh reminiscenc se pred nami pojavi celotna paleta latinske literature v Hieronimovi prioritetni lestvici.
l. Najdražji Nepotijan, v pismih, ki mi jih pošiljaš preko morja, prosiš, in prosiš me pogosto, naj ti v kratkem spisu popišem navodila za življenje; kako naj tisti, kije zapustil svetno vojaško ...službo ter postal menih ali klerik, ostane na pravi Kristusovi poti, da ga ne bi razne pregrehe zapeljale na stranpoti.
PDF
