V članku bom orisal nekatere ontološke lastnosti budizma mahāyāna in klasičnega daoizma, s posebnim ozirom na pojmovanje praznine. Ta ontološki koncept ima v obeh tradicijah pomembne etične in ...soteriološke implikacije, ki jih bom na kratko predstavil in jih med seboj primerjal ter navedel nekatere podobnosti in razlike med obema tradicijama. Med eksplikacijo teh tem se bosta pojavili dodatni vprašanji, ki se nanašata na precej pogosta predsodka, izhajajoča zlasti iz evropske filozofske tradicije. Prvi očita budizmu in daoizmu, da sta filozofsko manjvredna zaradi neločljivega prepletanja filozofije in religije ter tudi teorije in prakse. To prepletanje bom zagovarjal skozi optiko razumevanja mahajanskega budizma in klasičnega daoizma kot simbolnih form. Drugi očitek se nanaša na nihilizem, natančneje na nihilizem moči in odgovornosti. Mahajanski budizem in klasični daoizem bom najprej zagovarjal na ontološki, nato pa še na soteriološko-etični ravni ter pokazal njun nenihilistični značaj in nenihilistične možnosti interpretacije.
Yang Zhu, kitajski filozof iz četrtega stoletja pred našim štetjem, se je v zgodovino kitajske filozofije zapisal kot egoističen hedonist, nezmožen krepostnega življenja v skupnosti, ustrojeni po ...načelih stroge konfucijanske filozofije. Kot takega ga je uradno konfucijansko zgodovinopisje vselej znova ožigosalo za heretičnega misleca, nevrednega položaja resničnega filozofa. Ta članek poskuša zavrniti takšno intepretacijo Yang Zhujeve filozofije in pokazati, da gre pri njegovem idejnem opusu za izjemno egalitarno filozofijo, ki si prizadeva za svobodo, dostojanstvo in osebno integriteto vsakega posameznika v družbi. Članek izhaja iz predpostavke, da je prav Yang Zhu tisti predstavnik klasičnega daoizma, ki je poskušal v svojem nauku najbolj dosledno uresničiti načelo družbene strpnosti, avtonomije in individualne svobode v smislu, ki prihaja do izraza v reku »živi in pusti živeti «. Yang Zhu je pogosto označen kot zagovornik anarhizma in individualizma. Avtorica na podlagi kontekstualne analize kritično preveri to predpostavko in ugotovi, da je za označevanje Yangove filozofije, ki temelji na zaščiti »zasebnosti«, morda najprimernejši koncept »privatizma«.