Razprava je prvi poskus vseobsegajočega uvida v »popularno glasbeno kulturo« obdobja baroka na Hrvaškem. Uvodnemu razmišljanju sledi opisni pregled obstoječe bibliografije zbira ohranjenih muzikalij. ...Ureditev sledi vodilom sv. Bonaventure (14. stoletje), ki razlikuje med štirimi vrstami piscev besedil: scriptor, compilator, commentator in auctor. Zadnji del razprave nudi nekaj preliminarnih zaključkov, ki puščajo odprto pot za nadaljnje raziskave in razprave.
Razprava se ukvarja z glasbenimi stiki med Moravsko in slovenskimi deželami v prvi polovici 18. stoletja. Kulturna izmenjava je v tem času potekala predvsem po zaslugi povezave med bratoma Wolfgangom ...Hannibalom in Sigmundom Feliksom, grofoma Schrattenbach. Njuno skupno zanimanje je med drugim predstavljala glasba, s čimer se ukvarja pričujoča razprava, in sicer na podlagi korespondence iz časa, ko je starejši, Wolfgang, služboval v Italiji, medtem ko je bil njegov mlajši brat v Salzburgu. Wolfgangovi premestitvi na Moravsko je sledila Sigismundova v Ljubljano. Dokumentacija iz zadnjega obdobja je še bogatejša, saj so poleg pisem na voljo tudi dokumenti o osebnih obiskih ter samo v Ljubljani ohranjena na moravskem tiskana operna besedila. Drugi del razprave glavno pozornost namenja gostujočim italijanskim opernim skupinam v Brnu in Ljubljani, predvsem skupnim pevcem in glasbenem repertoarju.
The UNCTAD Handbook of Statistics was first launched in 1967. Over the past 50 years, the handbook has evolved to incorporate new statistics and ensure that readers have access to the best possible ...information available. The 2017 edition of the Handbook continues in this tradition of excellence and innovation. On the 50th anniversary of the first UNCTAD Handbook of Statistics, we are proud to launch our new and updated version. This new presentation style is designed to integrate the detailed and lengthy statistical time-series available on our UNCTADstat data center with summary tables, state-of-the-art charts, maps and modern infographics.
V začetku 80-ih let prejšnjega stoletja je H. Guterbock s člankom The Hittites and The Aegean World: Part 1. The Ahhiyawa Problem Reconsidered ponovno načel temo, ki je že od odkritja prvih hetitskih ...tekstov in nastanka hetitologije fascinirala vpletene: vprašanje morebitnih stikov Hetitov z grškim svetom bronaste dobe oz. t. i. vprašanje Ahhiyawe. Podobnost tega imena z imenom Ahaja je razdelila znanstveno srenjo na dva nasprotujoča si tabora. Prvi je s stališča zgodovinske verjetnosti zagovarjal istovetnost Ahhiyawe z mikenskimi Grki, drugi jo je s filološkega stališča zavračal. V svojem članku bom zato povzel kratko zgodovino te debate in svoje stališče do nje, hkrati pa bom orisal tudi odnose Hetitov s tistimi egejskimi deželami, ki sicer niso bile naseljene s prebivalstvom grškega porekla, so pa zanesljivo bile v stiku z mikensko civilizacijo: z deželami, poznanimi Grkom klasične dobe pod imeni Lidija, Karija, Likija in Troada.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Erster Theil. - Str. I-IX, str. 10-288, 1 f. ilustr. pril. (frontispic)- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
